Odločen referendumski NE ustavnim spremembam v Italiji je priložnost za italijansko levico in destabilizacija sistema, ki z navideznimi spremembami še naprej omogoča krčenje demokracije na vseh ravneh.
Italijani so 4. decembra na ustavnem referendumu zavrnili spremembo ene tretjine temeljnega zakona italijanske republike, ki jo je parlamentu vsilila Renzijeva vlada z očitnim namenom, da utrdi svojo oblast tudi za bodoče. Predlagana ustavna reforma je predvidevala ukinitev voljenih pokrajin in preobrazbo senata v nevoljeno telo, vsilila pa jo je multinacionalka JP Morgan. Ta je v svojem pismu je poudarila, da v partizanskem boju porojene levo usmerjene ustave, južnoevropskim državam, kot je Italija, preprečujejo izvajanaje neoliberalnih politik krčenja delavskih in socialnih pravic. V zameno ji je Renzi obljubil vstop v lastništvo največje in najstarejše italijanske banke Monte dei Paschi iz Siene, ki se sooča s hudo krizo.
Kljub medijski premoči vlade in Demokratske stranke (Partito Democratico) je rezultat jasno sporočilo ljudske volje. Referenduma sta se udeležili dve tretjini upravičencev, ki so ustavno spremembo zavrnili s skoraj 60% glasov, kar je nepričakovano visoka udeležba: za ustavni referendum ni potrebno doseči kvoruma 50%, pa tudi sicer Italijani ne hodijo radi na volišča. Renziju in PD je uspelo ohraniti približno 40% podpore, pri čemer pa je bila odločilna pomoč z Berlusconijeve desnice, ki je formalno ustavni reformi nasprotovala iz taktičnih razlogov, v resnici pa jo je podpirala v upanju, da bo z Renzijevo PD sklenila politično zavezništvo v bodoče. Del bolj levo usmerjenih volilcev PD pa je glasovalo za NE kakor so svetovale množične borčevske organizacije in sindikat CGIL. Analiza volilnih rezultatov kaže, da so Renzijevo reformo podprli samo upokojenci, vsa ostala pokolenja pa ne. Mlade zanima delo, ne pa oblast oligarhije politikov in bančnikov.
Vsled referenduma, ki je ohranil dosedanji ustavni sistem, je Renzijeva vlada odstopila, čeprav ne povsem. Pri krmilu bo ostala še nekaj tednov, dokler senat ne potrdi državnega proračuna. Potem se bo najbrž lotila še spremembe volilnega sistema, saj je ustavno sodišče stari volilni zakon razveljavilo, novega, ki se od prejšnjega hipervečinskega sistema ne razlikuje, pa bo potrjevala najbrž že januarja.
Kljub temu pa se sedaj vsem protagonistom italijanske politike zelo mudi na volitve še pred pomladjo. Desnici, ker upa na zmago, čeprav so avstrijski volilci dokazali, da ni samoumevna. Renzijevim demokratom, ki računajo še vedno na podporo med 30 in 40%, morda celo s predhodnim sporazumom z Berlusconijem – le-ta se sedaj ponuja, da bi ne ostal talec ksenofobne Salvinijeve lige. Populisti Gibanja 5 zvezd komika Grilla bi tudi radi odšli na volišča, saj bi s sedanjim ultravečinskim sistemom lahko osvojili oblast. Na ta način bi bila tudi levica prisiljena, da zbira podpise za predložitev svojih kandidatnih list sredi hladne zime.
