V Levici smo ob vložitvi predloga interventnega zakona političnega trojčka NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca zaskrbljeni. V tem zakonu ni ničesar, kar bi terjalo takojšnjo intervencijo. Namesto ciljanih odgovorov na realne izzive, kot je na primer energetska kriza, prinaša nepremišljene in nepovezane posege v ključne sistemske zakone. Po eni strani bi zvrtal milijardno luknjo v proračunu na škodo storitev, ki jih uporablja večina prebivalcev. Po drugi pa prinaša koristi peščici najbogatejših in kapitalistom. To je resnica tega zakona – ne gre za ljudi.
Tak pristop ni le strokovno vprašljiv, ampak tudi nevaren, saj se brez dialoga z nosilci sistemov in brez razumevanja širših posledic odpira tveganje za destabilizacijo javnih financ in ogrožanje že sprejetih reform.
Vse skupaj pa je zaskrbljujoče tudi zato, ker kaže, kako si ekipa NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca, ki je prišla v državni zbor, morda pa tudi v vlado, predstavlja vodenje države. V Levici verjamemo, da se države ne da voditi z interventnimi zakoni, ki počez posegajo v sistemsko zakonodajo brez premisleka o posledicah.
Ukrep znižanja davka na oddajanje stanovanj ne bo znižal najemnin, ampak bo povečal zaslužke lastnikov stanovanj.
Trenutno je davek na oddajanje nepremičnin 25 %, po novem predlogu pa bi bil 15 %. To pomeni zgolj to, da bo lastnikom stanovanj po tem, ko bomo plačali najemnino, več ostalo v žepu. Če za primer vzamemo najemnino 1000 evrov, to pomeni dvig zaslužka lastnika iz 9000 neto letno na 10.200 letno. Višje dobičke za oddajanje stanovanj zakon zagotavlja tudi prek zamika uporabe Zakona o gostinstvu, ki uvaja postopno omejevanje kratkoročnega turističnega oddajanja stanovanj. Veselijo se lahko torej samo tisti, ki imajo dovolj stanovanj, da jih lahko oddajajo.
Ukrep najvišje osnove za izračun prispevkov, t. i. socialna kapica, pomeni povečanje dohodkov za tiste z najvišjimi plačami, medtem ko za večino – vse, ki zaslužijo manj kot približno 7.500 evrov na mesec – ne prinaša ničesar.
Gre za izrazito protisocialni predlog, ki koristi le 1 % najbolje plačanih v državi. Ta ukrep je torej namenjen njihovim bogatim prijateljem, med njimi šefu Nove Ljubljanske banke, ki se bo – glede na njegove pretekle dohodke – na ta račun okoristil za približno 16 tisoč evri na mesec, oziroma za slabih 200 tisočakov na leto. Delovni ljudje na minimalni plača, na povprečni plači, ali celo tisti, ki zaslužijo 7500 evrov bruto od tega ukrepa ne bodo imeli nič. Razvojna kapica je torej namenjena razvoju premoženja najbogatejših, nakupu avtomobilov, jaht in vikendov z bazenom.
Ukrep znižanja DDV na prehrano in energijo se bo prenesel v dobičke trgovcev.
Dokaz za to je tudi nedavni Hrvaški primer. Hrvaška je aprila 2022 znižala DDV za osnovna živila, Hrvaška davčna uprava pa je januarja 2023 objavila poročilo. iz katerega je razvidno, da so hrvaški trgovci nižji DDV izkoristili za višje dobičke in stroške poslovanja.
Pod pretvezo polne plače ob upokojitvi se predlaga enostransko odpuščanje delavcev, ki so izpolnili pogoje za upokojitev.
S tem zakonom se uvaja prisilna upokojitev – ukrep, ki ga je Ustavno sodišče enkrat že razveljavilo. Gre seveda za to, da je nedopustno oziroma diskriminatorno odpuščati ljudi samo na podlagi njihove starosti. Za odpoved mora obstajati utemeljen razlog, povezan z ravnanjem delavca ali s poslovnimi razlogi na strani delodajalca. Predlagani ukrep torej predvideva avtomatično prenehanje delovnega razmerja za starejše delavce. Nato pa bo drug ali isti delodajalec s takšnim delavcem lahko sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, pri tem pa bo delavec prejemal tudi polno pokojnino. Delodajalcem se s tem omogoča samovoljno odpuščanje starejših delavcev ter njihovo ponovno zaposlovanje z nižjo plačo na račun prejemkov iz pokojninskega zavarovanja.
Študentski sp uvaja novo obliko prekarne zaposlitve ter znižuje pravice študentskih delavcev.
Za študentske delavce, ki opravljajo delo preko napotnice veljajo nekatere delavske pravice, denimo določbe o delovnem času, odmorih in počitkih, o prepovedi diskriminacije ter o varnosti in zdravju pri delu, zakonsko pa je določena tudi minimalna urna postavka. Študenti samostojni podjetniki bi sami plačevali prispevke po vzoru normiranih sp-jev, medtem ko jih v okviru dela preko napotnice krije delodajalec. Če se delo študentov na ta način poceni in deregulira, bodo delodajalci študente namesto dela preko napotnice sili v odpiranje študentskih sp-jev, kar vodi v izgubo pravic, nižje dohodke ter povečan obsega dela ter s tem izgorelost. Študentski espe ni nič drugega kot usluga delodajalec ter možnost lažjega izkoriščanja študentov.
