Na podlagi 14. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 103/07, 99/13 in 46/14) je spojitveni kongres strank Iniciativa za demokratični socializem (Miklošičeva ulica 38, 1000 Ljubljana) in Stranke za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije – TRS (Parmova ulica 41, 1000 Ljubljana) v Ljubljani, dne 24. 6. 2017, sprejel statut stranke LEVICA. Svet stranke je na svoji seji 19. 01. 2018 v skladu s predhodnimi določbami sprejel spremembo znaka stranke in ustreznega dela statuta. Kongres stranke je na dopisnem kongresu med 17. 10. 2020 in 30. 10. 2020 sprejel spremembe statuta. Kongres stranke je na dopisnem kongresu med 29. 05. 2021 in 12. 06. 2021 sprejel spremembe statuta ter s tem

Statut stranke Levica.

I.) SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Stranka Levica (v nadaljnjem besedilu: stranka) je politična stranka, ki deluje v Republiki Sloveniji, vključuje pa se tudi v mednarodne ustanove in zveze političnih strank s sorodnimi programskimi izhodišči in cilji.

Ime stranke je Levica. Stranka ne uporablja skrajšanega imena in kratice.

Znak stranke je zvezda s petimi kraki v rdeči barvi (rdeča: C=0 M=90 Y=85 K=0, R=200 G=55 B=50). Znotraj zvezde je geometrijski element, ki predstavlja stiliziran stisk rok. Na desni strani je ime Levica napisano z velikimi tiskanimi črkami v rdeči barvi in pisavi Founders Grotesk Bold.

Stranka je pravna oseba s sedežem v Ljubljani.

2. člen

Članice in člani se združujejo v stranko z namenom in željo, da bi v njej in skozi njo izkoristili ustavno pravico do svobodnega združevanja in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev ter uresničili svoje politične cilje, sprejete v programu stranke.

Cilj stranke

3. člen

Cilj stranke je družbena preobrazba v demokratični in ekološki socializem. Doseganje ciljev je opredeljeno v programu stranke.

II.) ČLANSTVO V STRANKI

4. člen

Članica oz. član stranke lahko postane vsaka polnoletna državljanka oz. polnoletni državljan Republike Slovenije, ki podpiše izpolnjeno pristopno izjavo, s katero sprejme statut in program stranke. Članica oz. član stranke lahko postane tudi oseba, ki je dopolnila 15 let starosti, ob predložitvi pisne privolitve svojega zakonitega zastopnika. Pristopno izjavo lahko kandidatka oz. kandidat za članstvo podpiše tudi z elektronskim podpisom v skladu z veljavnimi predpisi Republike Slovenije.

Članica oz. član stranke je hkrati članica oz. član lokalnega odbora, ki pokriva kraj stalnega bivanja člana, razen če sam oz. sama izrazi željo, da želi biti članica oz. član lokalnega odbora, kjer ima začasno prebivališče.

Komisija za sprejem članic in članov 

5. člen

Pristopno izjavo iz prejšnjega člena obravnava komisija za sprejem članic in članov.

Komisijo za sprejem članic in članov za dvoletni mandat imenuje svet stranke na predlog generalnega sekretariata.

Komisija za sprejem članic in članov mora v petnajstih dneh po prejemu obravnavati pristopno izjavo in izdati pozitivno ali negativno mnenje, pri čemer:

  • presoja skladnost dotedanjega dela, javnega nastopanja ali drugega javnega ravnanja podpisnice oz. podpisnika pristopne izjave s programom in načeli stranke,
  • obvezno pridobi mnenje lokalnega odbora, kjer ima podpisnica oz. podpisnik pristopne izjave registrirano stalno ali začasno prebivališče.

Komisija za sprejem članic in članov svoje mnenje posreduje izvršnemu odboru stranke. Izvršni odbor lahko v roku desetih (10) dni od prejema mnenja zavrne vpis v register članstva. Zoper sklep izvršnega odbora je v roku sedem (7) dni možna pritožba na svet stranke. Svet stranke o pritožbi odloči na prvi naslednji seji. Odločitev sveta stranke je dokončna.

Članstvo nastopi z dnem vpisa v register članic in članov, ki se vodi na sedežu stranke. Register, zavarovan proti zlorabi ali uničenju, vodi generalni sekretariat stranke. Podatki v registru članstva zajemajo ime in priimek članice oz. člana, njen/njegov naslov, občino bivališča, njen/njegov elektronski naslov, telefonsko številko, rojstni datum, izobrazbo in zaposlitev ter zaznamek o plačilu članarine.

Po vpisu v register članstva članica oz. član stranke prejme člansko izkaznico.

6. člen

Članica oz. član stranke ne sme biti članica oz. član druge politične stranke, registrirane v Republiki Sloveniji. Če se naknadno ugotovi članstvo v drugi politični stranki, se izvede izbris iz registra članstva na način, določen v tem statutu.

Častna članica oz. častni član 

7. člen

Častna članica oz. častni član stranke lahko postane oseba, ki je s svojim preteklim delom pripomogla k udejanjanju temeljnih načel in ciljev stranke. Predlog za imenovanje in sprejem častne članice oz. častnega člana lahko poda vsaka članica oz. član ali organ stranke, sprejem pa potrdi svet stranke.

Častne članice in častni člani lahko sodelujejo pri delovanju in uresničevanju načel in ciljev stranke.

Častnim članicam in častnim članom ni treba plačevati članarine in nimajo pravice biti voljeni v organe stranke ter nimajo glasovalne pravice v organih stranke.

Simpatizerka oz. simpatizer 

8. člen

Vsak lahko postane simpatizerka oz. simpatizer stranke z izpolnitvijo pristopne izjave, ki jo odobri lokalni odbor ter jo posreduje na sedež stranke. Simpatizerke in simpatizerje se vodi v strankinem registru simpatizerk in simpatizerjev.

Simpatizerke in simpatizerji lahko sodelujejo pri delovanju in uresničevanju načel stranke.

Simpatizerka oz. simpatizer stranke lahko v skladu s Pravilnikom o oblikovanju kandidatnih list in izbiri kandidatk in kandidatov za javne funkcije na lokalni ravni kandidira na listi stranke na lokalni ravni.

V primeru izvolitve je obvezan/a, da:

  • se ravna po statutu in programu stranke,
  • aktivno sodeluje v organu, v katerega je bil/a izvoljen/a, in uresničuje sklepe organov stranke,
  • v svojem javnem delovanju uveljavlja temeljne usmeritve stranke in s tem krepi njen ugled,
  • se vzdrži dejanj, ki bi lahko imela škodljive posledice za stranko,
  • redno plačuje članarino.

Simpatizerke in simpatizerji nimajo pravice biti voljeni v organe stranke in nimajo glasovalne pravice v organih stranke.

Pravice in dolžnosti članic in članov

9. člen

Članica oz. član stranke ima pravico:

  • da sooblikuje in souresničuje politiko stranke,
  • da je obveščen/a o delu stranke in da od organov stranke dobi odgovore na postavljena vprašanja,
  • da voli in je voljen/a v organe stranke,
  • da kandidira in predlaga kandidatke in kandidate za uvrstitev na kandidatne liste stranke za volitve na javne funkcije.

Članica oz. član stranke ima dolžnost:

  • da se ravna po statutu in programu stranke ter ostalih aktih stranke,
  • da aktivno sodeluje v organih, v katere je bil/a izvoljen/a ali imenovan/a, in uresničuje sklepe organov stranke,
  • da v svojem javnem delovanju uveljavlja temeljne usmeritve stranke in s tem krepi njen ugled,
  • da zagotavlja enotnost stranke in se vzdrži dejanj, ki bi lahko imela škodljive posledice za stranko,
  • da redno plačuje članarino.

Dolžnosti izvoljenih in imenovanih članic in članov

10. člen

Izvoljene in imenovane članice in izvoljeni in imenovani člani stranke so odgovorni članicam in članom ter organom, ki so jih izvolili ali imenovali.

Izvoljene in imenovane članice in izvoljeni in imenovani člani stranke se morajo udeleževati vseh dejavnosti organov, v katere so izvoljeni ali imenovani.

Prenehanje članstva v stranki

11. člen

Članstvo v stranki preneha s pisno izstopno izjavo, z izbrisom, s smrtjo ali z izključitvijo.

V primeru prenehanja članstva skrbnik registra članstva članico oz. člana iz registra izbriše.

Članico oz. člana se lahko iz registra članstva izbriše tudi zaradi neplačevanja članarine. Pogoje za to določa pravilnik o članarinah. Članico oz. člana, ki ne plača članarine, se prestavi v register simpatizerk in simpatizerjev.

Članico oz. člana stranke se lahko izključi iz stranke:

  • če krši statut ali ravna v nasprotju s temeljnimi programskimi in političnimi usmeritvami stranke,
  • če si neupravičeno prilasti lastnino stranke ali njenih članic in članov ali če namerno povzroči ugotovljivo škodo stranki ali njenim članicam in članom,
  • če kljub opozorilom organov stranke deluje proti politiki stranke.

Obrazložen pisni predlog za izključitev lahko poda vsaka članica oz. član ali organ stranke. O izključitvi odloča disciplinska komisija. Pritožbo na razsodbo disciplinske komisije je možno vložiti pri svetu stranke kot drugostopenjskem organu v postopku v roku petnajst (15) dni od dneva prejema. Svet stranke o pritožbi odloči na prvi naslednji seji oziroma najkasneje v 30 dneh. Pritožba zadrži izvršitev sklepa do končne odločitve o pritožbi. Odločitev sveta stranke je dokončna.

Članico oz. člana se izbriše iz registra članstva:

  • če postane članica oz. član druge stranke, registrirane v Republiki Sloveniji, ali če kandidira na listi druge stranke, registrirane v Republiki Sloveniji,
  • če je pravnomočno obsojen/a za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je predvidena zaporna kazen, daljša od dveh let,
  • če poda izstopno izjavo.

O izbrisu odloča izvršni odbor stranke. Za izbris članice oz. člana iz registra stranke je pristojen skrbnik registra. Pritožbo na izbris članstva je možno vložiti pri svetu stranke kot drugostopenjskem organu v postopku v roku petnajst (15) dni od dneva prejema. Svet stranke o pritožbi odloči na prvi naslednji seji oziroma najkasneje v 30 dneh. Pritožba zadrži izvršitev sklepa do končne odločitve o pritožbi. Odločitev sveta stranke je dokončna.

Članarina

12. člen

Višino in način plačevanja članarine določa pravilnik o članarinah, ki ga sprejme svet stranke.

Članico oz. člana stranke se lahko zaradi težkih materialnih ali drugih okoliščin oprosti plačila članarine ali se ji/mu višina članarine zniža.

Pogoji za oprostitev ali znižanje članarine se določijo s pravilnikom o članarini. O oprostitvi ali znižanju članarine odloča izvršni odbor, v primeru poslank in poslancev, evropskih poslank in. poslancev, članic in članov vlade in županj in županov odloča svet stranke. O oprostitvah in znižanjih članarin v primeru, ko je za to pristojen svet stranke, odloča posebna komisija, ki jo oblikuje svet, če zaradi občutljivih osebnih informacij prosilec to dodatno zahteva skupaj s samo prošnjo.

Članarine za izvoljene funkcionarke in funkcionarje stranke, ki za svoje delo prejemajo redno plačilo ali sejnine, so določene progresivno v pravilniku o članarinah. Članarine funkcionark in funkcionarjev z rednimi plačili ali sejninami, z izjemo zaposlenih pri stranki, ne smejo znašati manj kot 10 % osnovne neto plače ali sejnine funkcionarke oz. funkcionarja.

13. člen

Stranka vodi register članic in članov, častnih članic in članov ter simpatizerk in simpatizerjev. Za register skrbi generalni sekretariat.

Stranka osebne podatke članic in članov, častnih članic in članov ter simpatizerk in simpatizerjev uporablja za namen zagotavljanja njihovih pravic, njihove obveščenosti o dejavnostih stranke ter njihove vključenosti v dejavnosti stranke. Stranka s podatki v registru ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in v skladu s svojimi akti.

III.) ORGANIZIRANOST STRANKE

14. člen

Stranka je organizirana na državni, pokrajinski in lokalni ravni.

15. člen

V organe stranke se lahko imenuje oziroma izvoli le članice in člane stranke. Izjema so delovne skupine in programska konferenca, ki lahko s svojim poslovnikom omogočijo tudi sodelovanje drugih oseb.

Mandat vseh organov stranke traja dve leti, svojo funkcijo pa opravljajo do izvolitve novih organov.

Organi stranke odločajo na rednih, izrednih in dopisnih sejah.

Na rednih in izrednih sejah organov stranke se veljavno odloča, če je na seji prisotna večina njihovih članic in članov. Odločitve se sprejemajo z večino opredeljenih glasov prisotnih članic in članov, razen če statut ali drugi akti za posamezen organ določajo drugače.

Organi lahko odločajo tudi na dopisnih sejah. Dopisna seja je sklepčna, če so vse/i članice in člani organa prejeli vabilo. Na dopisnih sejah mora biti omogočeno odločanje vsem članicam in članom organa, odločitve pa se sprejemajo z večino opredeljenih glasov članic in članov, ki so se dopisne seje udeležili, razen če statut ali drugi akti za posamezen organ določajo drugače.

Natančnejše pogoje za izvedbo dopisne seje, njen sklic, potek in glasovanje določajo poslovniki organov. Dopisne seje ni mogoče izvesti, če temu nasprotuje več kot tretjina članic in članov organa. V tem primeru mora organ odločati na redni ali izredni seji.

Članice in člani organov stranke se morajo udeleževati sej organov, katerih članice in člani so. Neudeležba na seji mora biti javljena vnaprej, način se določi s poslovnikom organa. Če se voljena ali imenovana članica oz. voljeni ali imenovani član organa iz neupravičenih razlogov ne udeleži seje organa več kot dvakrat zapored ali trikrat v mandatu, ji/mu mandat članice oz. člana organa preneha. Prenehanje funkcije ugotovi svet stranke.

V primeru prenehanja funkcije članice oz. člana organa funkcija pripade članici oz. članu, ki je na kongresu kandidiral/a za funkcijo v organu in je med neizvoljenimi kandidati prejel/a največ glasov. Če take kandidatke oz. takega kandidata ni, se za prosto mesto izvedejo nadomestne volitve.

Kandidatke in kandidati, ki nastopijo funkcijo po določbah iz prejšnjega odstavka ali z nadomestnimi volitvami, ki so posledica odpoklica, funkcijo opravljajo do izteka mandata organa.

Podrobnejše določbe o delu in odločanju organov določa poslovnik, ki ga sprejme organ.

1.) ORGANIZIRANOST NA DRŽAVNI RAVNI

16. člen

Organi stranke na državni ravni so:

  • kongres,
  • svet,
  • izvršni odbor,
  • nadzorna komisija,
  • statutarna komisija,
  • disciplinska komisija,
  • generalni sekretariat,
  • programska konferenca,
  • delovne skupine.

Kongres

17. člen

Kongres je vrhovni odločevalski organ stranke. Sestavljajo ga vse/i članice in člani stranke.

Kongres lahko zaseda na rednih ali izrednih sejah, ki se lahko izvajajo fizično ali dopisno. Posebna oblika kongresa je notranji referendum. Volilnega kongresa se ne sklicuje v času treh mesecev pred volitvami na evropskem, državnem ali lokalnem nivoju, ampak v tem primeru v času po opravljenih volitvah.

Kongres sklicuje koordinatorka oz. koordinator stranke na predlog sveta stranke ali kvalificirana večina članic in članov.

Kongres veljavno odloča, če so bili nanj najmanj deset (10) dni pred njegovim zasedanjem pisno vabljene/i vse/i članice in člani stranke.

Kongres obravnava in sprejema:

  • statut stranke,
  • program stranke,
  • volilni program,
  • odločitev o vstopu v predvolilno koalicijo,
  • odločitev o vstopu v vladno koalicijo,
  • poslovnik kongresa,
  • pravilnik o delovanju nadzorne komisije,
  • pravilnik o delovanju statutarne komisije,
  • pravilnik o delovanju disciplinske komisije,
  • letno poročilo sveta za preteklo leto,
  • letno poročilo izvršnega odbora za preteklo leto,
  • letna poročila nadzorne komisije, statutarne komisije in disciplinske komisije za preteklo leto,
  • sklepe o ukinitvi stranke, spojitvi z drugimi strankami, pripojitvi k drugi stranki ali razdružitvi stranke in nasledstvu stranke,
  • določa znak oziroma logotip in celostno grafično podobo stranke.

Spremembe statuta se sprejemajo z dvotretjinsko večino opredeljenih glasov.

Kongres lahko obravnava in sprejema odločitve iz tretje, četrte in pete alineje petega odstavka tega člena tudi na notranjem referendumu.

Kongres voli:

  • svet stranke,
  • nadzorno komisijo,
  • statutarno komisijo,
  • disciplinsko komisijo.

Redni kongres

18. člen

Kongres se na rednih sejah sestaja enkrat letno. Sklicuje ga koordinatorka oz. koordinator stranke. Nanj morajo biti najmanj deset (10) dni pred začetkom vabljene/i vse/i članice in člani stranke.

Volitve organov stranke se izvajajo na dve (2)  leti, razen v primeru nezaupnice organom.

Na rednem letnem kongresu se sprejema letno poročilo organov stranke za preteklo leto. O sprejemu letnega poročila kongres odloča z navadno večino. Če kongres zavrne poročilo katerega od organov stranke za preteklo leto, je s tem temu organu izražena nezaupnica. V roku 30 dni morajo biti za ta organ izvedene nadomestne volitve.

Če kongres zavrne poročilo sveta ali izvršnega odbora za preteklo leto, je s tem izražena nezaupnica vsem organom stranke. S tem se sprožijo postopki za izvedbo izrednega volilnega kongresa, na katerem se voli vse organe stranke in ki mora biti izveden v 30 dneh od sprejetja odločitve.

Izredni kongres

19. člen

Izredni kongres se skliče, če to s sklepom zahteva absolutna večina vseh članic in članov sveta ali več kot 20 odstotkov vseh članic in članov stranke. Koordinatorka oz. koordinator stranke mora izredni kongres sklicati v roku 30 dni od zahteve, nanj pa morajo biti najmanj sedem (7) dni pred zasedanjem vabljene/i vse/i članice in člani stranke.

Izredni kongres se lahko skliče tudi v obliki dopisne seje. Pisna vabila članicam in članom stranke morajo biti razposlana vsaj deset (10) dni pred začetkom dopisnega kongresa.

Notranji referendum

20. člen

Na notranjem referendumu lahko kongres odloča o vstopu v vladno koalicijo, o vstopu v predvolilno koalicijo in o volilnem programu.

Notranji referendum lahko zahteva 10 % članstva stranke ali svet stranke.

Svet stranke lahko skliče notranji referendum tudi o drugih zadevah z namenom posvetovanja pred sprejetjem odločitev v svoji pristojnosti.

Notranji referendum skliče koordinatorka oz. koordinator stranke. Sklican mora biti v sedmih (7) dneh od podane zahteve. O sklicu morajo biti obveščene/i vse/i članice in člani stranke najkasneje tri (3) dni pred začetkom referenduma.

Referendum traja sedem (7) dni. Sklepčen je, če se ga udeleži vsaj 25 % članstva, razen če presoja o odpoklicu organov ali funkcionark in funkcionarjev stranke. V tem primeru je pogoj za sklepčnost 40 % udeležba. Odloča se z večino opredeljenih glasov.

Kvorumi za sklepčnost kongresa in predčasno glasovanje

21. člen

Redni letni kongres in izredni fizični kongres sta sklepčna, če se kongresa udeleži vsaj 50 % članstva stranke. Če ta kvorum ob začetku kongresa ni dosežen, se začetek kongresa prestavi za 30 minut. Po 30 minutah se opravi ponovno štetje. V tem primeru je kongres sklepčen, če je udeležba vsaj 30 %.

V kvorum za sklepčnost kongresa se štejejo tudi članice in člani, ki so svoje glasove oddali predčasno. Možnost predčasnega glasovanja deset (10) dni pred rednim oz. sedem (7) dni pred izrednim kongresom odpre volilna komisija, glasujejo pa lahko vse/i članice in člani, ki se fizičnega kongresa ne morejo udeležiti. Svoje glasove lahko oddajo elektronsko na način, ki ga določi volilna komisija, ali pa po pošti.

Predčasno se lahko glasuje zgolj o zadevah, v katere fizični kongres ne more več vsebinsko posegati oz. jih spreminjati. Članica oz. član mora za oddajo glasu na predčasnem glasovanju navesti opravičljiv razlog za neudeležbo na kongresu.

Če je redni ali izredni fizični kongres nesklepčen, se glasovanje lahko izvede ali podaljša dopisno. Dopisno glasovanje traja sedem (7) dni, začne pa se najkasneje tri (3) dni po koncu fizičnega kongresa. Če sklepčnost ni dosežena, se dopisna seja podaljša za sedem (7) dni. V primeru podaljšanja je kongres sklepčen ne glede na udeležbo.

Dopisni kongres zaseda sedem (7) dni, sklepčnost pa je dosežena, če glasuje več kot 50 % članstva stranke. Če sklepčnost ni dosežena, se dopisna seja podaljša za sedem (7) dni. V primeru podaljšanja je kongres sklepčen ne glede na udeležbo.

Svet stranke

22. člen

Najvišji organ stranke med kongresoma je svet stranke, ki ga sestavlja največ 49 članic in članov z glasovalno pravico, od tega:

  • 25 predstavnic in predstavnikov, izvoljenih na kongresu,
  • največ 24 delegatk in delegatov pokrajinskih odborov.

Izvoljene/i predstavnice in predstavniki so v svet izvoljeni individualno na kongresu stranke za dvoletni mandat. Kandidacijski postopek se izpelje skladno z določbami tega statuta.

Delegatke in delegate pokrajinskih odborov volijo delegati in delegatke lokalnih odborov v pokrajini. Glasovi pokrajinskih delegatk in delegatov so obteženi; glas šteje toliko, kolikor ima pokrajinski odbor članic in članov. Delegatke in delegati lokalnih odborov lahko delegatko oz. delegata pokrajine z večino opredeljenih glasov odpokličejo.

Delegatke in delegati v svet stranke prenašajo voljo lokalnih odborov, zato se morajo o glasovanjih posvetovati z delegatkami in delegati lokalnih odborov na pokrajinski ravni.

Svet stranke sklicuje in vodi namestnica oz. namestnik koordinatorke oz. koordinatorja stranke. V njeni/njegovi odsotnosti sejo sklicuje in vodi koordinatorka oz. koordinator stranke.

Ustanovna seja sveta stranke mora biti sklicana v roku 21 dni po kongresu, na katerem je bila izvoljena nova sestava sveta.

Svet stranke je sklepčen, če je na seji prisotna večina njegovih članic in članov. Če seja sveta ni sklepčna, lahko prisotne/i opravijo razpravo, o predlogih sklepov pa se odloča na dopisni seji.

Glasovanje sveta stranke je javno in poimensko. Svet stranke se lahko odloči za tajno glasovanje z absolutno večino glasov. Pri postopkih, ki zahtevajo tajno glasovanje, ker tako zahteva zakonodaja, za tajno glasovanje ni treba glasovati.

Svet zaseda na rednih, izrednih in dopisnih sejah. Redna seja se skliče vsaj enkrat na dva meseca. Sklic mora biti članicam in članom posredovan najkasneje deset (10) dni pred začetkom seje.

Sklic izredne seje mora biti članicam in članom posredovan najmanj tri (3) dni pred začetkom seje. Na zahtevo ene tretjine članic in članov sveta stranke, poslanske skupine ali ene tretjine lokalnih odborov mora namestnica oz. namestnik koordinatorke oz. koordinatorja stranke najkasneje v roku 3 dni od prejema zahteve sklicati izredno sejo sveta stranke.

Na seje sveta stranke so obvezno vabljene/i poslanke in poslanci Državnega zbora, evropske/i poslanke in poslanci, članice in člani vlade ter županje in župani, ki so članice in člani stranke.

Na sejo sveta stranke lahko namestnica oz. namestnik koordinatorke oz. koordinatorja stranke povabi tudi druge udeleženke in udeležence, za katere meni, da bi lahko prispevali h kakovosti obravnave posameznega vprašanja.

Vabljeni nimajo glasovalne pravice.

Pristojnosti sveta stranke

23. člen

Pristojnosti sveta stranke so, da:

  • z večino glasov vseh članic in članov sveta sprejema spremembe statuta, ki so potrebne zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo, če take spremembe ne posegajo bistveno v vsebino statuta,
  • obravnava delovanje organov stranke (razen disciplinske komisije, nadzornega odbora in statutarne komisije), poslanske skupine in članic in članov vlade, evropskih poslank in poslancev, županj in županov in mestnih svetnic in svetnikov ter jim daje usmeritve za njihovo delo,
  • obravnava pobude članic in članov ter organov stranke,
  • sprejema kadrovske odločitve (potrjevanje sistematizacije delovnih mest, odprtje novih delovnih mest, imenovanje izbirne komisije za zaposlitev, dokončne potrditve ali zavrnitve zaposlitve),
  • odloča o strukturnih, organizacijskih in ostalih zadevah stranke ter v zvezi z njimi, s ciljem podrobnejše ureditve posamezne zadeve, sprejema ustrezne akte,
  • odloča o ustanovitvi lokalnih odborov,
  • sprejema finančni načrt in zaključni račun stranke,
  • potrdi sprejem častnih članic in članov v članstvo stranke,
  • ustanavlja posebna delovna telesa stranke, določa njihovo sestavo, pristojnosti in mandate, imenuje njihove koordinatorke in koordinatorje,
  • predlaga usmeritve stranke,
  • potrjuje predlagane kandidatke in kandidate ter kandidacijske liste za javne funkcije na državni in občinski ravni,
  • sprejme pravilnik o izbiri kandidatk in kandidatov za volitve v Državni zbor in Evropski parlament, za lokalne volitve, za volitve predsednice oz. predsednika Republike Slovenije in za volitve v druge predstavniške organe na ravni države in EU, v katerem določi tudi način uresničevanja zakonskih določb o enakopravni zastopanosti spolov,
  • z dvotretjinsko večino vseh članic in članov sprejme poslovnik o svojem delu,
  • potrjuje poslovnik izvršnega odbora,
  • izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom, poslovniki in sklepi kongresa,
  • odloča o morebitni spremembi naslova stranke.

Svet stranke lahko odloči, da pred sprejemanjem posamezne odločitve pridobi mnenje članic in članov stranke s pomočjo notranjega referenduma.

Koordinatorka oz. koordinator stranke

24. člen

Koordinatorka oz. koordinator stranke:

  •  koordinira delovanje stranke in jo predstavlja v javnosti,
  • zastopa stranko v pravnem prometu,
  • sklicuje in vodi seje izvršnega odbora ter po pooblastilu oziroma v odsotnosti namestnice oz. namestnika koordinatorke oz. koordinatorja sklicuje in vodi seje sveta stranke,
  • izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom, s sklepi kongresa in sveta stranke ter drugih organov stranke.

Koordinatorko oz. koordinatorja stranke izmed sebe izvolijo članice in člani sveta skladno z določbami tega statuta. Koordinatorka oz. koordinator stranke je hkrati koordinatorka oz. koordinator izvršnega odbora stranke.

V primeru odstopa ali izglasovane nezaupnice koordinatorki oz. koordinatorju do izvolitve nove koordinatorke oz. koordinatorja to funkcijo opravlja namestnica oz. namestnik koordinatorke oz. koordinatorja, vendar največ za dobo dveh mesecev. V primeru odstopa obeh vršilko oz. vršilca dolžnosti izvoli izvršni odbor izmed svojih članic in članov. Vršilka oz. vršilec dolžnosti opravlja funkcijo do izvedbe prve naslednje seje sveta stranke, na kateri se izvoli novo koordinatorko oz. koordinatorja stranke.

Namestnica oz. namestnik koordinatorke oz. koordinatorja

25. člen

Koordinatorka oz. koordinator stranke ima eno/enega namestnico oz. namestnika.

Namestnica oz. namestnik koordinatorke oz. koordinatorja stranke:

  • sklicuje in vodi seje sveta stranke ter po pooblastilu oziroma v odsotnosti koordinatorke oz. koordinatorja stranke sklicuje in vodi seje izvršnega odbora,
  • izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom, s sklepi kongresa in sveta stranke ter drugih organov stranke.

Namestnico oz. namestnika koordinatorke oz. koordinatorja stranke izmed sebe izvolijo članice in člani sveta skladno z določbami tega statuta.

Izvršni odbor

26. člen

Izvršni odbor ima 12 članic in članov.

Izvršni odbor sestavljajo:

  • koordinatorka oz. koordinator stranke,
  • namestnica oz. namestnik koordinatorke oz. koordinatorja stranke,
  • generalna sekretarka oz. generalni sekretar,
  • koordinatorka oz. koordinator programske konference,
  • koordinatorka oz. koordinator mednarodne dejavnosti,
  • koordinatorka oz.  koordinator regijske mreže,
  • koordinatorka oz. koordinator za zunanje komuniciranje,
  • koordinatorka oz.  koordinator za notranje komuniciranje,
  • koordinatorka oz. koordinator za interno izobraževanje,
  • koordinatorka oz. koordinator za sodelovanje s sorodnimi organizacijami in civilno družbo,
  • vodja poslanske skupine,
  • sekretar poslanske skupine.

Članice in člane izvršnega odbora imenuje svet stranke na svoji ustanovni seji izmed vseh članic in članov stranke skladno z določbami tega statuta.

Ustanovna seja izvršnega odbora stranke mora biti sklicana v roku 14 dni po izvolitvi.

Seje izvršnega odbora sklicuje in vodi koordinatorka oz. koordinator stranke. Na sejo izvršnega odbora lahko koordinatorka oz. koordinator povabi tudi druge udeleženke in udeležence, za katere meni, da bi lahko prispevali h kakovosti obravnave posameznega vprašanja.

Izvršni odbor:

  • koordinira dnevnopolitične odločitve stranke,
  • se redno seznanja z delom poslanske skupine,
  • pripravlja predloge za obravnavo na seji sveta stranke,
  • koordinira delo organov stranke na različnih ravneh organiziranosti,
  • vodi in izvršuje volilne kampanje stranke,
  • odloča o oprostitvi ali olajšavah pri članarini, razen v primeru poslank in poslancev, evropskih poslank in  poslancev, članic in članov vlade in županj in županov,
  • se seznanja s finančnim poslovanjem stranke in izvaja finančne načrte,
  • pripravi poslovnik izvršnega odbora, ki ga potrdi svet stranke,
  • daje mnenje o pobudi za ustanovitev lokalnega odbora,
  • koordinira kadrovsko politiko stranke,
  • izvršuje sklepe kongresa in sveta stranke.

Izvršni odbor je sklepčen, če je na seji prisotnih sedem (7) članic oz. članov. Če seja ni sklepčna, lahko prisotne/i opravijo razpravo, o predlogih sklepov pa se odloča na dopisni seji.

Glasovanje izvršnega odbora je javno in poimensko. Izvršni odbor se lahko odloči za tajno glasovanje z večino glasov. Pri postopkih, ki zahtevajo tajno glasovanje, ker tako zahteva zakonodaja, za tajno glasovanje ni treba glasovati.

Redne seje izvršnega odbora sklicuje koordinatorka oz. koordinator stranke oziroma po njenem/njegovem pooblastilu namestnica oz. namestnik koordinatorke oz. koordinatorja ali generalna sekretarka oz. generalni sekretar. Redna seja izvršnega odbora se skliče najmanj dvakrat na mesec. Sklic seje mora biti članicam in članom izvršnega odbora poslan vsaj tri (3) dni pred začetkom seje. Izvršni odbor pripravlja o svojem delu za svet stranke četrtletna poročila.

Izredno sejo izvršnega odbora lahko zahtevajo koordinatorka oz. koordinator stranke, njena/njegova namestnica oz. namestnik ali vsaj trije članice oz. člani izvršnega odbora. Izredna seja mora biti sklicana v 24 urah od prejema zahteve za sklic, izvedena pa mora biti najkasneje v treh (3) dneh od prejema zahteve za sklic.

Izvršni odbor pripravi letno poročilo o svojem delu in ga posreduje kongresu v potrjevanje. Rok za oddajo poročila je najmanj en (1) mesec pred sklicem rednega letnega kongresa.

Nadzorna komisija

27. člen

Nadzorna komisija je neodvisen organ, ki ima pet (5) članic in članov, ki jih izvoli kongres stranke z individualnimi volitvami.

Ustanovna seja nadzorne komisije mora biti sklicana v roku 21 dni po kongresu, na katerem je bila izvoljena. Ustanovno sejo skliče najstarejša/i članica oz. član, izvoljen/a v komisijo.

Članice in člani nadzorne komisije izmed sebe izvolijo koordinatorko oz. koordinatorja nadzorne komisije.

Članstvo v nadzorni komisiji ni združljivo s članstvom v drugem organu stranke na državni ravni, razen v kongresu in delovnih skupinah. Če je članica oz. član nadzorne komisije vpleten/a v postopke, ki so predmet presoje organa, se mora izločiti iz odločanja.

Nadzorna komisija:

  • nadzoruje finančno in materialno poslovanje stranke,
  • nadzoruje skladnost delovanja organov stranke s tem statutom in pravilniki stranke,
  • ima druga pooblastila, naloge in pristojnosti, ki jih določajo ta statut, poslovnik nadzorne komisije in drugi akti stranke.

Nadzorna komisija pripravi letno poročilo o svojem delu in ga posreduje kongresu v potrjevanje. Rok za oddajo poročila je najmanj en (1) mesec pred sklicem rednega letnega kongresa.

Statutarna komisija

28. člen

Statutarna komisija je neodvisen organ, ki ima pet (5) članic in članov, ki jih izvoli kongres stranke z individualnimi volitvami.

Ustanovna seja nadzorne komisije mora biti sklicana v roku 21 dni po kongresu, na katerem je bila izvoljena. Ustanovno sejo skliče najstarejša/i članica oz. član, izvoljen/a v komisijo.

Članice in člani statutarne komisije izmed sebe izvolijo koordinatorko oz. koordinatorja statutarne komisije.

Članstvo v statutarni komisiji ni združljivo s članstvom v drugem organu stranke na državni ravni, razen v kongresu in delovnih skupinah. Če je članica oz. član statutarne komisije vpleten/a v postopke, ki so predmet presoje organa, se mora izločiti iz odločanja.

Statutarna komisija odloča na pobudo članic in članov ali organov stranke.

Statutarna komisija:

  • daje obvezne razlage tega statuta,
  • ocenjuje skladnost aktov stranke s tem statutom in v zvezi s tem daje soglasja,
  • sprejema mnenja in razlage o splošnih in drugih aktih stranke,
  • predlaga razveljavitve tistih določb aktov stranke, ki niso v skladu s statutom, ter organu, ki sprejema akt, naloži rok za sprejetje ustreznih sprememb,
  • izvršuje druga pooblastila, naloge in pristojnosti, ki jih določajo ta statut, poslovnik statutarne komisije in drugi akti stranke.

Statutarna komisija pripravi letno poročilo o svojem delu in ga posreduje kongresu v potrjevanje. Rok za oddajo poročila je najmanj en (1) mesec pred sklicem rednega letnega kongresa.

Disciplinska komisija

29. člen

Disciplinska komisija je neodvisen organ, ki ima sedem (7) članic in članov, ki jih izvoli kongres stranke z individualnimi volitvami.

Ustanovna seja disciplinske komisije mora biti sklicana v roku 21 dni po kongresu, na katerem je bila izvoljena. Ustanovno sejo skliče najstarejša/i članica oz. član, izvoljen/a v komisijo.

Članice in člani disciplinske komisije izmed sebe izvolijo koordinatorko oz. koordinatorja disciplinske komisije.

Članstvo v disciplinski komisiji ni združljivo s članstvom v drugem organu stranke na državni ravni, razen v kongresu in delovnih skupinah. Če je članica oz. član disciplinske komisije vpleten v postopke, ki so predmet presoje organa, se mora izločiti iz odločanja.

Seje disciplinske komisije so zaprte za javnost in se sklicujejo po potrebi, kot izhaja iz tega statuta.

Članicein člani disciplinske komisije:

  • nadzorujejo spoštovanje splošnih etičnih načel v vseh postopkih, dejavnostih in javnem delovanju stranke,
  • iz razlogov, ki jih določa ta statut, odločajo o izrekanju opominov, javnih opominov, vračanju materialne škode, povzročene stranki, ter izključitvi članice oz. člana iz stranke po postopkih, določenih v tem statutu,
  • na podlagi svojih ugotovitev napišejo poročilo in predloge za spremembe postopkov oz. javnega delovanja stranke,
  • izvršujejo druge naloge in pristojnosti, ki jih določajo ta statut, poslovnik disciplinske komisije in drugi akti stranke.

Na odločitev disciplinske komisije je možna pritožba na svet stranke. Odločitev sveta stranke je dokončna.

Generalni sekretariat

30. člen

Generalni sekretariat je organ stranke, ki zagotavlja strokovno, administrativno in organizacijsko podporo organom stranke na državni in lokalni ravni organiziranosti v sodelovanju z organi stranke.

Delovanje generalnega sekretariata koordinira generalna sekretarka oz. generalni sekretar, ki ga imenuje svet stranke.

Generalna sekretarka oz. generalni sekretar:

  • po pooblastilu koordinatorke oz. koordinatorja stranke zastopa stranko v pravnem prometu in je tako odgovoren/a za materialno in finančno poslovanje stranke,
  • v sodelovanju z izvršnim odborom stranke pripravlja letni finančni načrt in poročilo stranke,
  • vodi postopke in ureja premoženjskopravna razmerja stranke ob morebitnem izbrisu stranke iz registra oziroma ob morebitni združitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke,
  • zagotavlja strokovno, administrativno in organizacijsko podporo organom stranke na državni in lokalni ravni organiziranosti,
  • izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom in sklepi pristojnih organov stranke, v sodelovanju z izvršnim odborom stranke.

Delovne skupine 

31. člen

Delovne skupine so organi stranke, ki skrbijo za izvedbo dodeljenih nalog in izvrševanje posameznih odločitev stranke.

Svet ustanovi 7 stalnih delovnih skupin:

  • programska konferenca,
  • delovna skupina za mednarodno dejavnost,
  • delovna skupina za regijsko mrežo,
  • delovna skupina za zunanje komuniciranje,
  • delovna skupina za notranje komuniciranje,
  • delovna skupina za interno izobraževanje,
  • delovna skupina za sodelovanje s sorodnimi organizacijami in civilno družbo.

Delovne skupine koordinirajo koordinatorke in koordinatorji delovnih skupin, ki so članice in člani izvršnega odbora in jih imenuje svet stranke izmed vseh članic in članov stranke.

Delovanje delovnih skupin usmerja svet stranke. Njihove naloge določata svet stranke in izvršni odbor. Delovne skupine skrbijo tudi za pripravo gradiv, na podlagi katerih odloča svet.

Svet lahko za posebne potrebe ustanovi tudi projektne skupine izven sprejete sistematizacije.

Delovne skupine lahko pri svojem delu sodelujejo tudi s simpatizerkami in simpatizerji, častnimi članicami in člani ter zunanjimi sodelavkami in sodelavci.

2.) POSEBNE OBLIKE ORGANIZIRANOSTI STRANKE NA DRŽAVNI RAVNI 

Poslanska skupina

32. člen

Poslanke in poslanci, izvoljeni na listi stranke v predstavniška telesa na ravni države in EU, ustanovijo poslanske skupine.

Članice in člani poslanskih skupin delujejo v skladu z ustavo in zakoni in so za svoje delo odgovorni volivkam in volivcem. Pri svojem delu upoštevajo statut in program stranke ter sklepe, usmeritve in stališča organov stranke na državni ravni.

Poslanke in poslanci predlagajo svetu v potrditev vodjo in namestnico oz. namestnika vodje poslanske skupine, ki jih izberejo izmed sebe.

Funkcija vodje poslanske skupine je nezdružljiva s funkcijami v izvršnem odboru stranke (razen z mestom predstavnice oz. predstavnika poslanske skupine v izvršnem odboru), v nadzornem odboru, statutarni komisiji in disciplinski komisiji.

Vlada

33. člen

Stranka lahko na predlog sveta stranke po odločitvi na notranjem referendumu vstopi v vlado in vladno koalicijo ali izstopi iz nje.

Izvršni odbor predlaga svetu v potrditev kandidatke in kandidate za ministrice in ministrie in državne sekretarke in sekretarje.

Ministrice in ministri in državne/i sekretarke in sekretarji v vladi so se dolžne/i aktivno vključiti v delo organov, delovnih skupin stranke in poslanske skupine.

Ministrice in ministri in državne/i sekretarke in sekretarji so dolžni svetu ali izvršnemu odboru stranke redno poročati o svojem delu, po lastni presoji pa dajati tudi pobude za obravnavo posameznih aktualnih vprašanj, ki se nanašajo na politiko stranke v Državnem zboru ali uresničevanje njenega programa v vladi, v sklopu njenih organov ali delovnih teles.

Ministrice in ministri in državne/i sekretarke in sekretarji:

  • v okviru vlade zastopajo program in stališča, ki so jih potrdili organi stranke,
  • predlagane zakone in akte, ki so pripravljeni v okviru resorja, ki ga pokrivajo, posredujejo v predhodno obravnavo in potrditev organom stranke,
  • v sodelovanju z izvršnim odborom in poslansko skupino redno koordinirajo dnevnopolitično delovanje stranke,
  • o svojem delu redno poročajo in se posvetujejo z izvršnim odborom, poslansko skupino in svetom stranke,
  • izvršujejo druga pooblastila, naloge in pristojnosti, ki jih določajo ta statut in drugi akti stranke.

Ministrice in ministri in državne/i sekretarke in sekretarji so pri svojem delu dolžne/i upoštevati programska izhodišča in statut stranke ter sklepe kongresa, sveta in izvršnega odbora stranke.

3.) ORGANIZIRANOST NA POKRAJINSKI IN LOKALNI RAVNI

Lokalni odbor

34. člen

Na lokalni ravni je stranka organizirana v lokalne odbore.

Lokalni odbori stranke delujejo samostojno v okviru svojega programa na lokalni ravni, statuta, programa in programskih dokumentov stranke ter usmeritev in sklepov kongresa ter sveta stranke.

Lokalni odbor stranke lahko uporablja tudi dodatek k imenu stranke, iz katerega je razvidno, da gre za lokalno organizacijsko enoto stranke. Na predlog lokalnega odbora dodatek k imenu potrdi svet stranke.

Pobudo za ustanovitev lokalnega odbora lahko poda najmanj sedem (7) članic in članov stranke na delovno skupino regijske mreže. Delovna skupina regijske mreže z mnenjem poda pobudo v obravnavo izvršnemu odboru stranke. Pobudo obravnava izvršni odbor stranke na prvi naslednji redni seji po prejemu pobude. Izvršni odbor sprejme mnenje o pobudi, ki ga skupaj s pobudo v odločanje posreduje svetu stranke.

Svet stranke odloči o ustanovitvi lokalnega odbora najkasneje na prvi naslednji redni seji. Svet stranke lahko pobudo tudi zavrne.

Lokalni odbor izmed svojih članic in članov s smiselno uporabo določb tega statuta, ki urejajo volitve in imenovanja, izvoli koordinatorko oz. koordinatorja lokalnega odbora in sekretarko oz. sekretarja lokalnega odbora ter imenuje delegatko ali delegata v pokrajinski odbor. Mandat funkcionark in funkcionarjev lokalnega odbora je dve leti.

V primeru nedelovanja lokalnega odbora lahko svet stranke na predlog izvršnega odbora lokalni odbor razpusti ali pa se lokalni odbor priključi drugemu najbližjemu lokalnemu odboru.

Lokalni odbor se lahko ustanovi tudi za več lokalnih skupnosti skupaj.

Lokalni odbor se sestaja na rednih skupščinah, ki jih skliče koordinatorka oz. koordinator lokalnega odbora, najmanj enkrat mesečno. Za vodenje skupščin lokalnega odbora se smiselno uporabljajo določbe poslovnika o sejah sveta stranke.

Izredno skupščino lahko skliče tretjina članic in članov lokalnega odbora oziroma najmanj 20 članic in članov, če ima lokalni odbor več kot 60 članic in članov.

Lokalni odbor lahko za izvedbo posameznih nalog ustanovi tudi svoje delovne skupine.

35. člen

Nadzorna komisija lahko na predlog sveta stranke razreši funkcionarke in funkcionarje pokrajinskega ali lokalnega odbora, če so ti neaktivni, če delujejo v nasprotju s temeljnimi statutarnimi določbami ali programom stranke in povzročajo politično ali materialno škodo stranki. Generalna sekretarka oz. generalni sekretar stranke mora v 30 dneh po razrešitvi organizirati volitve novih funkcionark in funkcionarjev pokrajinskega oziroma lokalnega odbora.

Če pride v kandidacijskih postopkih ali glasovanju na lokalni ali pokrajinski ravni do nepravilnosti, ki vplivajo na izid glasovanja, lahko nadzorna komisija take volitve s sklepom razveljavi. V tem primeru se izvede nov postopek volitev, pri čemer mora biti glasovanje izvedeno najkasneje v 30 dneh po sprejetju sklepa. Vsa volilna opravila v tem primeru vodi generalna sekretarka oz. generalni sekretar.

Pokrajinski odbor

36. člen

Pokrajinski odbor je organ stranke na pokrajinski ravni. Pokrajinski odbor je pristojen za usklajevanje in informiranje med lokalnimi odbori v pokrajini in svetom stranke. Članice in člani pokrajinskega odbora so delegatke in delegati lokalnih odborov na območju pokrajine.

Pokrajinska organiziranost stranke je razdeljena na 12 pokrajin, kot so določene s statističnimi regijami:

  • pomurska,
  • podravska,
  • koroška,
  • savinjska,
  • zasavska,
  • posavska,
  • jugovzhodna Slovenija,
  • osrednjeslovenska,
  • gorenjska,
  • primorsko-notranjska,
  • goriška,
  • istrsko-kraška.

Pokrajinski odbor se ustanovi v roku enega (1) meseca, ko sta v eni pokrajini ustanovljena vsaj dva (2) lokalna odbora. Pokrajinski odbor ustanovi svet stranke. Dokler je v eni pokrajini ustanovljen samo en (1) lokalni odbor, ima ta pravice pokrajinskega odbora.

Pokrajinske odbore sestavljajo delegatke in delegati lokalnih odborov. Vsak lokalni odbor ima po enega delegata oz. delegatko lokalnega odbora v pokrajinskemu odboru. Vsak pokrajinski odbor ima enega delegata v svetu stranke.

Ostalih 12 delegatk in delegatov pokrajinskih odborov v svetu stranke se določi proporcionalno glede na število članic in članov posameznega pokrajinskega odbora. Izračun števila mest posameznega pokrajinskega odbora v svetu stranke pripravi izvršni odbor in ga pošlje v potrditev svetu stranke. Na podlagi potrjenega izračuna pokrajinski odbori izvedejo volitve dodatne/ga delegatke oz. delegata. Dodatne delegatke in delegate lahko po sklepu pokrajinskega odbora zastopa tudi osnovna delegatka oz. delegat pokrajinskega odbora z oteženostjo glasu.

Pokrajinski odbor se mora sestajati najmanj enkrat na dva (2) meseca ter pred vsako redno sejo sveta. Sejo pokrajinskega odbora izmenično sklicujejo koordinatorke oz. koordinatorji lokalnih odborov iz pokrajine.

IV. VOLITVE, IMENOVANJA, ODPOKLIC

37. člen

Če ta statut in poslovniki organov ne določajo drugače, so volitve in imenovanja javna.

Postopek volitev in imenovanj vodi volilna komisija, ki jo imenuje organ, ki izvaja volitve in imenovanja.

Postopek evidentiranja kandidatk in kandidatov za organe stranke na državni ravni vodi tričlanska volilna komisija, ki jo imenuje svet stranke za vsakokratne volitve.

V primeru volitev nove sestave sveta in volitev izvršnega odbora postopek nadaljuje ista komisija.

Postopek evidentiranja za funkcionarke in funkcionarje na lokalni ravni vodi volilna komisija, ki jo imenuje lokalni odbor za vsakokratne volitve.

Članice in člani volilnih komisij ne smejo biti hkrati tudi kandidirati za funkcijo ali imenovanje, ki ga vodi volilna komisija.

Postopek evidentiranja in volitev morajo organi voditi tako, da je v njem omogočeno opredeljevanje vsake/ga članice oz. člana stranke, ki ima pravico voliti posamezen organ stranke. Volilna komisija vsakemu, ki ima pravico glasovati, na ustrezen način pojasni pravila in postopek volitev ali imenovanj.

Kandidatke in kandidati za voljene funkcije morajo v postopku kandidiranja upoštevati pravila, ki jih s pravilnikom določi svet stranke.

Volitve v organe stranke

38. člen

Postopek evidentiranja kandidatk in kandidatov za organe stranke mora trajati najmanj deset (10) dni. Kandidature so individualne, kandidaturi mora biti priloženih sedem (7) podpisov članic in članov, ki kandidaturo podpirajo. Pogoj za kandidiranje so poravnane obveznosti kandidatke oz. kandidata do stranke.

Glasuje se o vsaki kandidatki oz. kandidatu posamično. V organe stranke so izvoljeni kandidatke oz. kandidati, ki prejmejo največ glasov.

Če sta na zadnjem mestu dve/a (2) kandidatki oz. kandidata z enakim številom glasov, se jima najprej ponudi možnost dogovora. V kolikor dogovor ni sklenjen, se opravi žreb.

Način glasovanja

39. člen

Če je na glasovnici več oseb, kot se jih voli, je glasovnica odprta. Na odprtih glasovnicah se glasuje tako, da se obkroži številko pred imenom kandidatke oz. kandidata. Glasuje se lahko za največ toliko kandidatk in kandidatov, kot se jih voli, v nasprotnem je glasovnica neveljavna.

Če je na glasovnici toliko oseb, kot se jih voli, je glasovnica zaprta. Na zaprtih glasovnicah se glasuje tako, da se obkroži besedo »za« ali »proti«.

Če iz glasovnice ni razvidna volja volivke oz. volivca, je glasovnica neveljavna.

Volitve koordinatorke oz. koordinatorja, namestnice oz. namestnika koordinatorke oz. koordinatorja stranke in članic in članov izvršnega odbora.

40. člen

Volitve koordinatorke oz. koordinatorja ter namestnice oz. namestnika koordinatorke oz. koordinatorja stranke in volitve članic in članov izvršnega odbora se izvedejo na ustanovni seji sveta stranke v mandatu.

Koordinatorko oz. koordinatorja in namestnico oz. namestnika koordinatorke oz. koordinatorja se voli z absolutno večino članic in članov sveta stranke. Za funkciji koordinatorke oz. koordinatorja in namestnice oz. namestnika koordinatorke oz. koordinatorja lahko kandidirajo le izvoljene članice in člani sveta stranke.

Za članice in člane v izvršnem odboru lahko kandidirajo vse/i članice in člani stranke, za izvolitev je potrebna navadna večina glasov. Postopek evidentiranja kandidatk in kandidatov mora trajati najmanj deset (10) dni. Pred volitvami koordinatork in koordinatorjev mora svet organizirati predstavitve kandidatk in kandidatov, na katere morajo biti vabljene/i vse/i kandidatke in kandidati.

41. člen

Za nosilko oz. nosilca individualne funkcije je izvoljen/a kandidatka oz. kandidat, ki je dobil/a večino veljavnih glasov, če ni v tem statutu drugače določeno.

Če noben/a kandidatka oz. kandidat ni dobil/a zahtevane večine glasov, se glasovanje ponovi med kandidatkama oz. kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Če je enako najvišje število glasov dobilo več kandidatk oz. kandidatov ali če je enako drugo najvišje število glasov dobilo dvoje ali več kandidatk oz. kandidatov, se izbira kandidatk oz. kandidatov za ponovno glasovanje določi z žrebom.

Na glasovnici sta kandidatki oz. kandidata navedeni/a po vrstnem redu glede na število dobljenih glasov pri prvem glasovanju. Če je število dobljenih glasov enako, se vrstni red določi z žrebom. Če v drugem glasovanju nihče ne dobi večine veljavnih glasov, se postopek volitev ponovi v celoti.

Na odprtih glasovnicah za organe stranke so izvoljene/i tiste/i kandidatke in kandidati, ki dobijo največ glasov na oddanih veljavnih glasovnicah, do popolnitve števila voljenih članic in članov organa stranke. Če sta na zadnjem mestu dve (2) kandidatki oz. kandidata z enakim številom glasov, se jima najprej ponudi možnost dogovora, sicer pa se o uvrstitvi v organ odloči z žrebom.

Na zaprtih glasovnicah za kolegijske organe stranke so kandidatke in kandidati izvoljeni, če je glasovnica dobila večino veljavnih glasov.

Oblikovanje kandidatnih list in izbira kandidatk in kandidatov za javne funkcije na državni ravni

42. člen

Kandidatke in kandidate za volitve v Državni zbor, volitve v Evropski parlament in za predsednico oz. predsednika Republike Slovenije evidentira svet stranke.

Postopek evidentacije mora trajati najmanj 14 dni, o njem morajo biti obveščene/i vse/i članice in člani stranke. Kandidatke in kandidate lahko predlaga katerakoli/katerikoli članica oz. član ali skupina članic in članov stranke.

Svet skozi evidentacijski postopek ugotovi ustreznost kandidature in pridobi pristanek kandidatke oz. kandidata h kandidaturi. Svet oblikuje kandidatno listo za izvolitve na javne funkcije in jo potrjuje z večino glasov članic in članov sveta stranke, razen če ta statut določa drugače.

Če ni evidentirano zadostno število kandidatk in kandidatov, lahko svet evidentira svoje kandidatke in kandidate do zapolnitve prostih mest.

Članica oz. član stranke, ki je evidentiran/a oz. predlagan/a za izvoljeno ali imenovano funkcijo, mora dati na razpolago vse potrebne podatke in informacije, na podlagi katerih je mogoče oceniti primernost kandidatke oz. kandidata za opravljanje določene funkcije.

Pri določanju kandidatk in kandidatov za volitve v Državni zbor mora svet pridobiti mnenje o primernosti kandidatke oz. kandidata s strani lokalnega odbora, ki pokriva območje volilnega okraja, za katerega je kandidatka oz. kandidat predlagan/a. Svet lahko kandidatko oz. kandidata na kandidatno listo uvrsti v nasprotju z mnenjem lokalnega odbora le, če to sklene z dvotretjinsko večino.

Pogoj za kandidiranje so poravnane obveznosti kandidatke oz. kandidata do stranke in podpis obrazca o strinjanju s pogoji, določenimi po morebitni izvolitvi.

Pri volitvah kandidatk in kandidatov za volitve v Državni zbor in volitve v Evropski parlament je treba upoštevati razmerje med spoloma v skladu z zakonodajo in določbami tega statuta.

Tehnični postopek evidentiranja in sestavljanja predloga kandidatne liste vodi izvršni odbor.

Oblikovanje kandidatnih list in izbira kandidatk in kandidatov za javne funkcije na lokalni ravni

43. člen

Kandidatke in kandidate za volitve v organe lokalnih skupnosti in volitve županje oz. župana evidentira in potrjuje pristojna skupščina lokalnega odbora stranke po pravilniku, ki ga sprejme svet stranke.

Kandidatke in kandidate lahko predlaga katerakoli/katerikoli članica oz. član ali skupina članic in članov stranke.

Pogoj za kandidiranje so poravnane obveznosti kandidatke oz. kandidata do stranke in podpis obrazca o strinjanju s pogoji, določenimi po morebitni izvolitvi.

Skupščina lokalnega odbora v postopku evidentiranja ugotovi skladnost kandidature in pridobi pisni pristanek kandidatke oz. kandidata h kandidaturi. Skupščina oblikuje listo kandidatk in kandidatov za javne funkcije in jo potrjuje z večino glasov prisotnih članic in članov stranke, pri čemer mora biti zagotovljena sklepčnost organa. Če ni evidentirano zadostno število kandidatk in kandidatov, skupščina kandidatno listo popolni s kandidatkami in kandidati po lastni presoji, za katere velja enak postopek.

Članica oz. član stranke, ki je evidentiran/a oz. predlagan/a za izvoljeno ali imenovano funkcijo, mora dati na razpolago vse potrebne podatke in informacije, na podlagi katerih je mogoče oceniti primernost kandidatke oz. kandidata za opravljanje določene funkcije.

Pred potrditvijo kandidatne liste in kandidatke za županjo oz. župana mora lokalni odbor pridobiti obvezno soglasje sveta stranke.

Pri volitvah kandidatk in kandidatov za lokalne volitve je treba upoštevati razmerje med spoloma v skladu z zakonodajo in določbami tega statuta.

Tehnični postopek evidentiranja in sestavljanja predloga kandidatne liste za organe lokalne skupnosti in županje oz. župana vodi skupina, ki jo za ta namen imenuje skupščina lokalnega odbora.

Omejitev mandatov

44. člen

Članica oz. član je lahko izvoljen na isto javno funkcijo le za dva (2) polna mandata zapored. Izjemoma lahko članica oz. član kandidira še za tretji mandat, če to sklene svet stranke z dvotretjinsko večino. Ta omejitev velja za poslanke in poslance, ministrice in ministre in županje in župane.

Določba prvega odstavka tega člena ne velja za evropske poslanke in poslance, ki lahko mandat opravljajo samo enkrat.

Opravljanje iste funkcije v kateremkoli organu stranke na državni ali lokalni ravni je omejeno na štiri polne zaporedne mandate. Ta omejitev ne velja za članstvo v svetu stranke, kjer število mandatov ni omejeno.

45. člen

Natančnejše postopke, pravila in merila za evidentiranje, oblikovanje kandidatnih list, volitve, ponovne in nadomestne volitve, imenovanja individualnih organov, članic in članov organov ter nosilk in nosilcev drugih funkcij določi pravilnik, ki ga sprejme svet stranke. Ta pravilnik mora tudi določati pravico ugovora na potek volitev in določiti ukrepe v primeru ugotovitve nepravilnosti.

V pravilniku iz prejšnjega odstavka se določi tudi način uresničevanja zakonskih določb o enakopravni zastopanosti spolov.

Razrešitev in odpoklic funkcionark in funkcionarjev in organov stranke

46. člen

Glasovanje o razrešitvi nosilk in nosilcev individualnih funkcij ter odpoklicu voljenih in imenovanih članic in članov organov stranke se izvede na isti način, kot so bili izvoljeni oziroma imenovani.

Pobudo za razrešitev koordinatorke oz. koordinatorja, namestnice oz. namestnika koordinatorke oz. koordinatorja in članic in članov izvršnega odbora lahko poda tretjina članic in članov sveta stranke, nadzorni odbor ali 20 odstotkov članic in članov stranke. O razrešitvi odloča svet stranke z absolutno večino.

Odpoklic sveta stranke lahko predlaga 20 % članstva stranke. O odpoklicu odloča notranji referendum najkasneje 21 dni po podani zahtevi. Za odpoklic je potrebna večina opredeljenih glasov. Kongres mora opraviti nove volitve organov najkasneje v 30 dneh po odpoklicu.

Odpoklic delegatke oz. delegata pokrajinskega odbora, ki predstavlja pokrajino v svetu, lahko predlaga najmanj en/a (1) članica oz. član pokrajinskega odbora. Odpoklic lahko predlaga tudi lokalni odbor, ki ima predstavnico oz. predstavnika v pokrajinskem odboru, po sklepu lokalnega odbora. O razrešitvi odloča skupščina pokrajinskega odbora z večino opredeljenih glasov.

Odpoklic koordinatorke oz. koordinatorja lokalnega odbora lahko predlaga 20 odstotkov članic in članov lokalnega odbora. O razrešitvi odloča skupščina lokalnega odbora z večino opredeljenih glasov

Razrešitev in odpoklic se opravita tako, da se o predlogu za razrešitev glasuje »za« ali »proti«. Organ oziroma članica oz. član organa je razrešen/a, če je bil organ, ki je glasoval, med odločanjem sklepčen in je razrešitev podprl z večino opredeljenih glasov

V.) GOSPODARJENJE V STRANKI

Sredstva in financiranje

47. člen

Stranka si v skladu z zakonom zagotavlja materialna in finančna sredstva za svoje delovanje s prihodki od:

  • članarin,
  • prispevkov fizičnih oseb,
  • prihodkov od premoženja,
  • proračuna.

Finančno in materialno poslovanje ureja pravilnik, ki ga sprejme svet stranke.

Politika odprtih knjig

48. člen

Stranka je zavezana k politiki odprtih knjig, po kateri ima vsaka članica oz. član možnost vpogleda v poslovanje stranke. Podatki o poslovanju in financiranju stranke morajo biti dostopni na sedežu stranke na zahtevo članice oz. člana stranke.

Stranka na uradni spletni strani stranke objavlja podatke o prihodkih po viru in odhodke po namenu porabe.

Stranka deluje javno. Javnost delovanja se zagotavlja z obveščanjem javnosti o njenem delovanju.

VI.) PRENEHANJE, SPOJITEV, PRIPOJITEV IN RAZDRUŽITEV STRANKE

49. člen

O ukinitvi, spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke odloča kongres z dvotretjinsko večino opredeljenih glasov, pri čemer se mora glasovanja udeležiti najmanj ena tretjina članic in članov. Predlog za ukinitev, spojitev, pripojitev ali razdružitev stranke lahko poda svet stranke.

50. člen

Predlog o ukinitvi, spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke mora vsebovati tudi predlog ureditve premoženjskopravnih razmerij stranke v primeru prenehanja, spojitve, pripojitve ali razdružitve stranke.

V primeru prenehanja delovanja stranke premoženje in ustanoviteljske pravice preidejo na pravnega naslednika stranke. Če tega ni, o tem odloči kongres stranke ob sprejetju sklepa o prenehanju delovanja stranke.

O nadaljnji uporabi in namenu vseh finančnih sredstev in drugega premoženja ter o pravnem nasledstvu v primeru prenehanja stranke oziroma v primeru izbrisa stranke iz registra odloča generalna sekretarka oz. generalni sekretar stranke.

Če odločitev o ureditvi premoženjskopravnih razmerij na kongresu ni sprejeta, ureja premoženjskopravna razmerja svet stranke.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

51. člen

Formalne uskladitve statuta na zahtevo registrskega organa lahko sprejme izvršni odbor in jih potrdi prvi naslednji kongres.

52. člen 

Ta statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme kongres stranke.

53. člen

Statut se objavi na spletnih straneh stranke.

V Ljubljani: 12. 06. 2021

Koordinator stranke Levica:
Luka Mesec