V letu študentskega gibanja je prvič omenjen sodobni zahodni feminizem: dogodek spominja na podobno sklicevanje na feminizem v 19. stoletju, ki je označil osvobajanje balkanskega in srednjeevropskega feminizma od nacionalnih državnih projektov. Rada bi predstavila zgodovino tega feminističnega vala s konferenco Drug/ca 1978, z mednarodnimi kongresi v IUC v Dubrovniku o ženski pisavi (1986, 88 in 90) in končno z ženskimi gibanji med vojno. Zgodovina podrazumeva tudi odziv kulture in akademske srenje na feminizem, posebej na Hrvaškem od leta 1971 in nesprejemanje feminizma v Jugoslaviji (črni filmski val, industrija pornografije, disidentska in uporniška kultura, seksizem, zavračanje politične korektnosti). Jugoslovanski feminizem v mednarodnem kontekstu v 80’, kulturni kolonializem v 90’. Vojna v Jugoslaviji in vojna spolov. Zmanjšanje ženskih pravic v novih državah, backlash, novi patriarhat, seksistična kultura.
Svetlana Slapšak je avtorica številnih del s področja antropologije, lingvistike, klasičnih študij, študij spola, balkanologije in komparativistike. Objavila je več kot 100 knjig, 3000 člankov in esejev ter 500 znanstvenih študij. Od 2014 objavlja (razen akademskih publikacij), romane, drame, potopise, libretto. Že 23 let objavlja sobotno kolumno v mariborskem Večeru. Od leta 1994 glavna urednica časopisa za feministično kulturo ProFemina, Beograd. Prevedla je ogromno del iz latinščine, stare in nove grščine, francoščine in angleščine. Prevaja tudi iz slovenščine v srbščino. Bila je sourednica satiričnega časopisa Frontisterion, ki je bil prepovedan že s prvo številko, ona pa je bila za več let ob potni list. V preteklosti je kolumne pisala za časopise Književna reč (Beograd, 1983-1987), Vreme (Beograd), Teleks (Ljubljana, 1988-90), Nezavisni (Novi Sad, 1995-1998).
Dobitnica nagrad Miloš Crnjanski 1990, Ameriškega PEN-a 1993, Helsinki Watch 2000, Helen Award Montreal 2000, med 1000 žensk kandidiranih za Nobelovo nagrado za mir 2005, Povelja EU Gender Studies 2010, nagrada Mirko Kovač 2015 za eseje Leteći pilav, Zlatni suncokret za najboljše književno delo v srbščini 2016 (roman Ravnoteža), nagrada MIRA slovenskega ženskega PEN-a 2017
Dobitnica nagrad Miloš Crnjanski 1990, Ameriškega PEN-a 1993, Helsinki Watch 2000, Helen Award Montreal 2000, med 1000 žensk kandidiranih za Nobelovo nagrado za mir 2005, Povelja EU Gender Studies 2010, nagrada Mirko Kovač 2015 za eseje Leteći pilav, Zlatni suncokret za najboljše književno delo v srbščini 2016 (roman Ravnoteža), nagrada MIRA slovenskega ženskega PEN-a 2017
