Dolga feministična osemdeseta leta se začnejo v drugi polovici sedemdesetih in se zaključijo na začetku devetdesetih. Osmišljamo feministično geslo »Osebno je politično« in zavračamo uradno politiko enakosti spolov, ki pravi: »Ženskega vprašanja ni.« Delujemo v kontekstu novih družbenih gibanj v Sloveniji in se povezujemo s feminističnim gibanjem v tedanji Jugoslaviji. Postavljamo mejnike v razvoju feministične teorije in aktivizma. Odkrivamo zgodovino feminizma in zgodovino žensk. Vstopamo v javnost, doživljamo odzive različnih javnosti, ustvarjamo lastno javnost. Odpiramo v javnosti neobstoječa vprašanja ali obstoječa vprašanja na nov način (spolna usmerjenost in identiteta, reproduktivne pravice proti demografski politiki, nasilje v zasebni sferi). Radikalno zarežemo leta 1985 (»Samo za ženske«), ko se očitkom nasprotnic_kovsamostojnega ženskega organiziranja pridružijo očitki »podpornikov_ic« feminizma o getoizaciji. V resnici smo vpete v številne aktivnosti na drugih področjih (mirovništvo, ekologija, boji za svobodo tiska …). Enega zadnjih krogov osemdesetih tečemo leta 1991 z demonstracijami za pravico do splava. Jedro naše zapuščine: ženski študiji, ženska politika in ženske nevladne organizacije.
Mojca Dobnikar je študirala jezike, filozofijo, primerjalno književnost in agronomijo, diplomirala iz ekonomije. Sodelovala je v študentskem časopisu Tribuna, pozneje je bila glavna urednica knjižne zbirke Krt (predhodnice današnje Založbe Krtina). Od študentskih let prevajalka družboslovne in humanistične literature, predvsem iz nemščine in angleščine (od A. Kollontaj, W. Reicha in S. Freuda prek J. Habermasa, K. Marxa ter S. Brownmiller, J. Squires in bell hooks do L. Adamiča in H. Zinna). Sredi osemdesetih let aktivno vstopila v feministično polje, bila med pobudnicami in/ali sodelavkami ženskih skupin in nevladnih organizacij: Ženska sekcija pri Sociološkem društvu (1984–1985), Ženska sekcija Lilit pri ŠKUC-Forumu (1985–1991), SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja (1989–2002), Ženske za politiko (1990–1992), Ženski center na Metelkovi (1993–1995), Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa (2003–). Bila tudi pobudnica in/ali sodelavka projektov: jugoslovansko feministično srečanje v Ljubljani (1987), mednarodni feministični tabori, delavnice in konference (1990–1996), brezplačna pravna pomoč za ženske – žrtve nasilja (1996), prva (1997, Ljubljana) in tretja nevladna varna hiša za ženske (2000, Celje), kampanja »Kaj ti je, deklica?« (1999, 2002), portal www.spol.si.
