Ob rob kazenskim postopkom in izrečeni pogojni kazni SEBASTJANU KOKLU, direktorju in nekdanjemu predsedniku Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP), nekdanjemu predsedniku in mestnemu svetniku koprskih Socialnih demokratov (SD) ter samostojnemu podjetniku: ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE SO ODTUJENE OD ŠTUDENTOV, ZATO POTREBUJEJO DEMOKRATIZACIJO, ŠTUDENTSKI FUNKCIONARJI PA NADZOR. Vzajemna podpora med Vlado in Študentsko organizacijo Slovenije je nevzdržna, instituciji bi si morali stati nasproti, saj bi moralo biti eno izmed poslanstev študentskih organizacij ravno v kritiki delovanja Vlade, primarno Ministrstva za izobraževanje. Da je to težko, postane jasno ob dejstvu, da so študentske organizacije valilnice kadrov političnih strank, tudi zato se dopušča kolizijo interesov z zasedanjem tako strankarskih kot študentskih funkcij. V Kopru so na obeh stolih sedeli člani SD.
Kljub temu, da je študentsko organiziranje že dolgo uzurpirano s strani različnih interesnih skupin in posameznikov, preseneča aroganca njegovih najvidneših predstavnikov. Ta se najnazorneje kaže v Koklovem zagovoru pred sodiščem, ki se je skliceval na medijsko gonijo, da se ga želi prikazati kot diktatorja in da se počuti kot kozel Lisec v kozlovski sodbi, ki je moral plačati za gledanje sosedovega zelja. Svoja (sicer še nepravnomočno) kriminalna dejanja je upravičeval z besedami, da bi ga že kdo pozval k odstopu, če bi bilo kaj spornega. Ob tem je gladko ignoriral dejstvo, da ga je predstavniški organ študentk in študentov Univerze na Primorskem Študentski zbor ŠOUP (ŠZ ŠOUP) januarja 2011 razrešil z mesta direktorja! Na položaju se je obdržal zgolj zahvaljujoč varnostni službi in pajdašem iz ŠOS, ki so razrešili izvoljene predstavnike študentov in Koklu podelili mandat, da izpelje volitve in nadležne študente, ki mu uničujejo posel, enostavno nadomesti z upogljivejšimi. Ob tako dolgo nekaznovanem početju študentskih baronov ne preseneča niti vsesplošna nezainteresiranost študentov ob različnih oškodovanjih njihovih interesov. Upamo, da je prva obsodba samooklicanega študentskega direktorja zgolj uvod v obdobje, ko bodo odgovorni za trenutno stanje in svoja nezakonita ravnanja tudi kazensko odgovarjali. Sodišče je dokazalo, da je Kokl študentsko organizacijo ugrabil, sedaj mora še ugotoviti kolikšno materialno in nematerialno škodo je pri tem povzročil ter od njega terjati naj povrne tisto s čimer se je morebiti nezakonito okoristil.
Kako se lahko pojavijo samodržci, ki jih premamijo zgledne cifre s katerimi razpolagajo študentske organizacije? ŠOS združuje študentske organizacije univerz in visokošolskih zavodov ter študentske klube. Njegovo delovanje ureja Zakon o skupnosti študentov (ZSkuS), ki je nespremenjen že od leta 1994. Letos je Študentsko društvo Iskra s podporo Združena levica predlagalo njegovo spremembo, ki bi korenito posegla v sporne prakse delovanja različnih študentskih organizacij in ustoličevanja študenstkih baronov: ŠOS bi se preoblikoval v pravno osebo javnega prava s čimer bi bilo poslovanje vseh njegovih organizacij redno revidirano s strani Računskega sodišča, podvrženo nadzoru Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in podrejeno Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Organizacije bi bile tudi zavezane javnim naročilom, volilne kampanije pa bi potekale po vzoru državne zakonodaje. S temi spremembami se ne bi v ničemer ogrozilo študentskega organiziranja in avtonomije študentskih organizacij, bistveno pa bi se izboljšala transparentnost njihovega poslovanja. S spremebami zakona soglašajo KPK, Računsko sodišče in v Uradu informcijskega pooblaščenca, nikakor pa študentske organizacije, Zveza Študentskih klubov Slovenije (ŠkiS) in druge organizacije, ki sodelujejo s ŠOS. Predvsem je zgovorno nasprotovanje vlade in SMC-ja: v njihovih vrstah sedijo nekdanji (vodilni) študentski funkcionarji, javno pa je znano, da je ŠOS kadrovski bazen za stranke, posebej za SD.
SD-jev kader je tudi Sebastjan Kokl. Junija 2012 so kriminalisti tretjič obiskali prostore ŠOUP-a, kjer so iskali dokaze o kaznivih dejanjih na področju gospodarskega kriminala. Kokl je bil kot direktor ŠOUP osumljen zlorabe direktorskega položaja, ker naj bi s ponarejanjem listin in fiktivnimi računi za svetovanje kanaliziral več deset tisoč eurov sredstev ŠOUP na račun svojega podjetja. Na ŠOUP-ov račun se je letno nateklo skoraj milijon eur od študentskega dela, a le nekaj manj kot petina zneska je bila namenjena študentskim dejavnostim, vse ostalo je bilo porabljeno za plače, najemnine in materialne stroške. Začele se bodo obravnave, saj je končan predkazenski postopek v tem primeru, v katerega je poleg Kokla vpleten tudi njegov tesni prijatelj Goran Sambt kot lastnik podjetij Garmond in Duval, ki sta se protipravno okoristila s 160.000 eur ŠOUP-ovega denarja. Sambt je tudi nekdanji nadzornik v ŠOUP in ŠOS – funkciji sta v izrazitem ineteresnem konfliktu, saj je ista oseba na višji stopnji nadzirala samo sebe na nižji.
Ravnokar pa se je zaključil še drugi postopek, v katerem je bila Koklu izrečena 14-mesečna pogojna kazen s triletno preizkusno dobo zaradi poneverbe listin, s čimer si je omogočil skok s predsedniškega na direktorsko mesto ŠOUP in kasnejše malverzacije. ŠOUP se je ponašal z leta 2005 sprejetim statutom, ki je ustrezal najvišjim demokratičnim standardom: med drugim funkcionarji niso smeli biti člani izvršilnih organov političnih strank na katerikoli ravni ali njihovih podmladkov, zanje, za zaposlene in za zunanje pogodbene delavce je veljala prepoved opravljanje dejavnosti, konkurenčne ŠOUP. Te omejitve niso ustrezale Koklovim podlim nameram, zato je leta 2007 še kot predsednik ŠOUP poskrbel za reorganizacijo: ker se mu je iztekal študentski status in ni mogel več kandidirati za predsednika, je poskrbel za spremembo statuta tako, da je mnoga dotedanja pooblastila predsednika dobil direktor ŠOUP, hkrati pa je statut tudi “osvobodil” konkurenčne prepovedi, članstva v izvršilnih organih političnih strank in nekaterih drugih, njemu neljubih omejitev. O potrditvi novega statuta je Študentski zbor ŠOUP glasoval kar korespondenčno, a kljub nedoseženi 2/3 sklepčnosti je Kokl statut razglasil, ob preiskavah 2012 pa je policistom izročil ponarejeno kopijo akta.
O problemih in “privatizaciji” ŠOUP s strani Kokla so javnost seznanjali v civilni iniciativi Alternativa obstaja, v akademskem gibanju Valerija, v študentski skupini Burja, predvsem pa posamezni bivši funkcionarji ŠOUP. O takrat že deset let trajajočem kanaliziranju ŠOUP-ovega denarja v zasebne žepe naj bi zagotovo vedeli tudi v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) in Državnem zboru RS. Koklovi pravniki so grozili s tožbami vsakomur, ki je opozorili na direktorjev konflikt interesov zaradi predsedovanja koprskemu SD-ju, Kokl pa je tudi sam krivo ovajal nekatere študente za nikoli storjena dejanja. Ko ga je leta 2011 Študenstki zbor (ŠZ ŠOUP) pred kamerami RTV SLO razrešil z mesta direktorja ŠOUP zaradi onemogočanja vpogleda v dokumentacijo o poslovanju ŠOUP, Kokl sklepa ni upošteval in je samovoljno zaklenil prostore ŠOUP. S tem je onemogočil predajo dela vršilcu dolžnosti direktorja ŠOUP in si tako podaljšal mandat do danes. Nadzorniki ŠOS-a med katerimi je bil tudi Sambt, so mimo pravil razpustili ŠZ ŠOUP in Koklu podelili mandat za razpis novih volitev, nov ŠZ je bil izvoljen brez vsakršnega nadzora. Tako “izvoljeni” študentje so v zameno za drobtine Kokla javno zagovarjali in dopuščali, da je počel kar je želel. V kasnejših letih so na volitvah kandidirali tudi Koklu nenaklonjeni študentje, vendar je njihove kandidature Volilna komisija ŠOUP vedno izbrisala češ, da so obrazci in kuverte nepravilno izpolnjeni. Pritožbe na ŠOUP in na ŠOS niso bile uspešne kljub posnetim dokazom, da temu ni bilo tako. Leta 2013 je med evidentacijskim postopkom prišlo celo do situacije, ko je Koklov polbrat fizično obračunal s študentom iz opozicije.
Skratka, lovke SD-ja so segale globoko v ŠOUP, ni bilo malo Koklovih privržencev tudi strankinih članov in funkcionarjev, ki niso izbirali metod pri obranitvi direktorja ŠOUP. Z namenom pridobitve oz. podaljšanja študentskega statusa in s tem možnosti ohranjanja funkcij so se nekateri celo fiktivno vpisovali na različne fakultete Univerze na Primorskem, seveda pa to ni bila praksa le v Kopru. Tudi ob tem je ŠOS gledal stran.
