Včerajšnja oprostilna sodba peterici iz Domžal, ki so bili obtoženi spolnega nasilja in ki so svoje početje z mladoletnico celo posneli, znova dokazuje, kako zastarele zakone in sodno prakso smo imeli – in še vedno imamo za primere, ki so se zgodili pred letom 2021, ko pride do spremembe zakonodaje.
Pogoj za uspešno soočanje s spolnim nasiljem je razumevanje dinamike teh zavržnih dejanj. Kljub obširnemu znanju znotraj stroke in osveščanju javnosti, se na vseh družbenih ravneh še vedno soočamo s predsodki in nerazumevanjem, začenši s predstavo, da spolni terja fizični napad, slejkoprej s strani nevarnega neznanca z ulice. Spolno nasilje je namreč pogosto izredno prefinjeno, saj gre največkrat za kombinacijo zlorabe družbenega položaja, moči in znanja nad drugo osebo. Primeri, ko storilec uporabi brutalno fizično nasilje, so dejansko redki.
Na drugi strani so spolnim napadom najbolj izpostavljena dekleta med 13. in 16. letom starosti v obdobju najstništva, torej osamosvajanja od odrasih in prvih partnerskih odnosov. Naslineži, ki izkorščajo to obdobje prehoda v odraslost, v večini primerov tako niso neznanci, temveč njihovi prijatelji, znanci, sorodniki in partnerji. To so osebe, ki jim žrtve zaupajo, verjamejo ali gojijo do njih čustveni odnos. V dinamiki nasilja tako storilci pogostokrat sploh ne rabijo uporabiti fizične sile, saj si drugo osebo podredijo zgolj z zlorabo drugih oblik moči, kot so starost, velikost, status, premoženje in izkušnje.
V preteklost je napačno razumevanje spolnega nasilja predvidevalo prisilo in sicer tudi v obliki jasno razvidnega fizične sile in groženj z napadom na telo ali življenje. Še huje, s tem so žrtve izpostavljene še dodatni stigmatizaciji, saj se je zaradi nerazumevanja dinamike nasilja od njih pričakoval aktiven upor proti storilcu. Odsotnost vidne prisile storilca in nasprotovanja žrtve je na osnovi stare zakonodaje pomenilo, da dejanje ni bilo obravnavano kot spolno nasilje.
Z novo zakonodajo, ki je vstopila v veljavo konec junija 2021 in modelom “samo ja pomeni ja” smo kot družba uvedli koncept privolitve, torej obojestranskega pristanka na spolni odnos. Privolitev ne pomeni zgolj besede “ja”, temveč pomeni aktivno strinjanje in podajanje dovoljenja za določeno dejanje, pri čemer mora oseba razumeti situacijo in se izreči povsem svobodno in prostovoljno.
Ampak jasno je, da bomo kljub spremembi zakonodaje morali kot družba za ustrezno razumevanje vložiti še veliko energije. To velja za pogosto mnogo preveč togo sodno prakso. Velja tudi za razprave v širši javnosti. In predvsem velja za vsakega izmed nas in naše vloge v svojih lokalnih, socialnih in delovnih okoljih.
Se strinjaš? Deli naprej!
