Diagnoza (zdravstveno in okoljsko stanje srednje Soške doline)
Dolgoletna uporaba azbesta v proizvodnji cementa v Salonitu Anhovo je povzročila množično pojavnost azbestoze ter mnoge prezgodnje smrti v Anhovem, Desklah, Kanalu ob Soči in okoliških krajih v srednji dolini Soče. Cementarna Salonit Anhovo, ki je sicer leta 1996 dokončno ukinila proizvodnjo azbestnocementnih izdelkov, zdaj že skoraj tri desetletja poleg fosilnih goriv za svoje obratovanje kot energent uporablja tudi odpadke in še naprej onesnažuje okolje ter ogroža zdravje ljudi.
Prebivalci srednje Soške doline, ki so združeni okoli društva Eko Anhovo, so si enotni. Onesnaževanje Salonita Anhovo je že zdavnaj preseglo vse meje dopustnega. Za prebivalce je nesprejemljivo, da država zdravje ljudi in kvaliteto bivalnega okolja postavlja na stranski tir, podpira pa umazano industrijo.
Tudi zdravstvena stroka glasno opozarja, da je treba zaščititi prebivalce degradiranih območij Soške doline. Kar 593 zdravnikov iz vse Slovenije se je podpisalo pod odprto pismo, ki so ga včeraj predali ministru za okolje in prostor. V njem obsojajo vse hujše onesnaževanje, ki je posledica preteklih in sedanjih dejavnosti cementarne Salonit Anhovo. Podpisniki peticije ministrstvo za okolje pozivajo k takojšnjem ukrepanju.
Mateja Sattler, društvo Eko Anhovo: “V srednji dolini Soče se soočamo z genociodom nad prebivalstvom. In ta se ne dogaja zaradi kršitve zakonodaje, ampak zaradi zakonskega dopuščanja zastrupljanja prebivalstva. Zakonski predpisi namreč sosežigalnici Salonit Anhovo dopuščajo kar trikrat večjo količino sežiga odpadkov kot sežigalnici v Celju, kar petnajstkrat večji izpust dušikovih oksidov, kar tisočkrat večji izpust organskih spojin. Vse to ubija nas, naše starše, naše otroke!”
Kljub nasprotovanju zniževanje okoljskih standardov in več nevarnih emisij
Na referendumu leta 2001 so se prebivalci Občine Kanal ob Soči jasno izrekli proti sosežigu odpadkov v cementarni, a je ta kljub temu pet let pozneje pridobila okoljevarstveno dovoljenje za izvajanje dejavnosti, za katere veljajo manj stroge omejitve strupenih emisij kot za običajne sežigalnice. Odpadki so že v letu 2014 dosegli 60 odstotni delež goriva, ostalih 40 odstotkov pa predstavlja petrolkoks, ki je stranski produkt rafiniranja nafte in je eno najbolj umazanih fosilnih goriv.
Samo v letu 2018 je Salonit Anhovo, ki je trenutno v zasebnih italijanskih in avstrijskih rokah, sežgal trikrat toliko odpadkov kot sežigalnica v Celju, pri čemer so bile emisije dušikovih oksidov oseminpetdesetkrat višje, emisije organskih spojin skoraj tisočkrat višje, emisije žveplovih oksidov dvaindvajsetkrat višje. Zato ne preseneča, da je danes Salonit Anhovo eden najhujših industrijskih onesnaževalcev v državi, ki je s sežiganjem odpadkov ustvaril novo dobičkonosno dejavnost, Inšpektorat za okolje in prostor pa mu že leta gleda skozi prste. Pri tem je treba poudariti tudi, da odpadki, ki jih kurijo v Anhovem, po večini prihajajo iz Avstrije in Italije.
Marko Rusjan, občinski svetnik Levice v Novi Gorici: “Opozoriti je treba, da gre za tipičen primer izvažanja proizvodnih stroškov umazane industrije v drugo državo in lokalno skupnost. Količina sežiga in nižji okoljevarstveni standardi, ki veljajo za Salonit Anhovo, pomenijo tudi nesorazmerno večjo obremenitev za okolje in zdravje lokalnega prebivalca, ki konec koncev nosi tudi stroške okoljske sanacije, medtem ko se dobički stekajo v zasebne žepe lastnikov v tujini. Ne samo da podjetje onesnažuje okolje in ogroža zdravje prebivalstva, od 15 milijonov evrov letnega dobička zaradi različnih olajšav ne plačuje davka na dobiček. V tem primeru onesnaževalec ne plača, temveč le služi. In vse to omogoča naša država z neprimerno zakonodajo.”
Se Soški dolini obeta še več izpustov?
Kljub okoljskemu in zdravstvenemu opustošenju, ki je posledica pretekle in sedanje dejavnosti, ki se trenutno izvaja zahvaljujoč ohlapnim okoljevarstvenim standardom za sosežigalnice, je Salonit iz Anhovega v preteklem letu na Agencijo Republike Slovenije za okolje vložil vlogo za povečanje dovoljenih količin proizvodnje klinkerja s 3180 ton na dan na 3500 ton na dan, kot tudi dovoljenje za povečanje obsega sosežiga odpadkov s 109 tisoč ton na leto na 135 tisoč ton na leto.
V kolikor bo povečanje odobreno in bodo ostali nespremenjeni tudi nižji okoljevarstveni standardi, ki veljajo za sosežigalnice, se obeta še več onesnaževanja v že tako hudo degradiranem območju srednje doline Soče in nadaljnje slabšanje že tako slabega zdravstvenega stanja lokalnega prebivalstva. Zato pričakujemo, da bodo pristojni ukrepali in zaustavili onesnaževanje, kot smo mu priča v Anhovem. Onesnaževalec mora prenehati z zastrupljanjem ljudi in okolja ter začeti pokrivatii stroške sanacije.
Luka Mesec, poslanec in koordinator Levice: “Politika je za zdravstveno in okoljsko krizov v srednji soški dolini zaradi sosežigalnice slepa in gluha. O tem jasno priča že naslednji primer. V Levici smo se pred volitvami leta 2018 zavzeli za ureditev normativov za sosežigalnico v Anhovem, kar smo zapisali tudi v svoj program ter na koalicijskih pogajanjih z nastajajočo vlado Marjana Šarca uspeli vnesti tudi v koalicijsko pogodbo. A glej ga zlomka, preden so koalicijske stranke to pogodbo podpisale, so v lekturi ‘sosežigalnice’ spremenili v ‘sežigalnice’.”
Zahteva: konec sosežiga in sanacija okoljske škode
V poslanski skupini Levice se pridružujemo pozivu prebivalcev in prebivalk ter iniciativi zdravnikov za zavarovanje zdravja in okolja Soške doline ter v sodelovanju z iniciativo Eko Anhovo in lokalnim odborom Levica Goriška sklicujemo nujno sejo Odbora za zdravstvo ter Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.
Kakršenkoli nadaljnji sosežig odpadkov v cementarni Salonit Anhovo (ali katerikoli drugi sosežigalnici) pod pogoji, ki niso enaki strogim pogojem v sežigalnicah odpadkov, je za nas nesprejemljiv. Prav tako je nesprejemljivo, da že tako zdravstveno obremenjeno prebivalstvo srednje Soške doline trpi nadaljnje povečevanje obsega umazane proizvodnje za italijanske cementarne.
Luka Mesec, poslanec in koordinator Levice: “V tem mandatu smo poskušali te normative urediti v dogovoru z Ministrstvom za okolje in prostor (MOP), a so nam odgovorili, da Salonit Anhovo ravna v skladu z zakoni. Vendar so problem ravno zakonski predpisi, ki so za prebivalce ubijalski. Če za primer vzamemo pojavnost bolezni med letoma 1998 in 2016, se izkaže, da je kar od skupno 559 primerov azbestoz kar 500 obolelih s tega območja. Podbno je pri plevralnih plakih: 1773 od skupno 1866 in pri mezoteliomih: kar 128 od skupno 189.”
V Levici zato ne vidimo več druge možnosti, kot da stanje uredi Državni zbor. Sklicujemo skupno nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbora za zdravstvo. Poslankam in poslancem bomo predlagali naslednje sklepe:
-
Agencija Republike Slovenije za okolje ne odobri povečanja proizvodnje klinkerja in obsega sosežiga odpadkov v cementarni Salonit Anhovo;
-
Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor nemudoma opravi izredni nadzor nad izpolnjevanjem pogoja uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij v cementarni Salonit Anhovo;
-
Vlada RS v roku enega meseca izenači dovoljene izpuste škodljivih snovi sosežigalnic odpadkov s trenutno dovoljenimi izpusti škodljivih snovi sežigalnic odpadkov;
-
Vlado RS preuči nadaljnje vplive obratovanja cementarne Salonit Anhovo na okolje in zdravstveno stanje prebivalcev srednje soške doline in da preuči možnosti za omejevanje nadaljnjega sosežiga ali sežiga odpadkov na tem območju.
