Solidarnost z novomeškim Sokolcem

Foto: Dolenjski list

Danes je prišlo do prisilne izselitve uporabnikov prostorov Sokolca v Narodnem domu v Novem mestu. V filmski akciji je policija zavarovala območje poslopja v centru Novega mesta ter s pomočjo varnostnikov izvedla deložacijo peščice uporabnikov. Potem ko je mestna občina Novo mesto že dlje časa izvajala obleganje uporabnikov in onemogočala uporabo osnovne infrastrukture, se je sedaj odločila, da naredi še dokončni preboj v prostore in odstrani moteče elemente. Pri tem je uporabila vse klasične metode zastraševanja: uniformiranost, številčno premoč, sramotenje uporabnikov z dramatizacijo akcije.  

Verjetno ni naključje, da je do te demonstracije moči prišlo ravno v času, ko se v Sloveniji konsolidirajo sredinske sile reda in “nove” desnice. Ideologija učinkovitosti na eni strani ter potreba po nasilnem zagotavljanju reda in pravice hodita z roko v roki. Tokrat se lokalna oblast sklicuje na ugotovitve gradbenega inšpektorja, naslednjič se bo na ugotovitve požarnega inšpektorja. Vse v imenu varnosti uporabnikov. Tovrstne prakse niso nič novega. Mnogi mladinski klubi so že občutili omejitve svojega delovanja zaradi strožjih zahtev, ki pod pretvezo varovanja uporabnikov prostorov praktično onemogočajo delovanje na neprofitni bazi.

Današnja skupna “vaja” policije in varnostnikov kaže na pripravljenost oblasti, in nikakor ne samo lokalnih, da z nasiljem rešujejo spore. Kajti pravno ozadje spora v tem primeru nikakor ni tako kristalno jasno, da bi upravičevalo takojšnjo intervencijo. Do akcije je prišlo le kak teden po neuspehu mestne občine Novo mesto na sodišču, saj je sodišče zavrnilo deložacijo zoper pravni subjekt, ki več ne obstaja. Ker jim ni uspelo po pravni poti, so se odločili za nasilno policijsko akcijo. Tovrstno delovanje je dejanje generalne prevencije, v poduk vsem, ki imajo kolektivno posest na zapuščenih poslopjih po celi državi in se zavzemajo za njihovo javno rabo. Vendar poslopja v centrih mest niso brez vrednosti. Zato moramo v ponavljajočih incidentih prepoznati proces, ne samo posamične izbruhe napenjanja mišic.

Če si lahko policija privošči zavračati begunce na meji v nasprotju z osnovnimi določili mednarodnega prava, potem se ne bo zadržala tudi pred malim skvotom v Novem mestu. Toda ko se ljudje enkrat navadimo, da je to sprejemljivo početje, potem postane pot do policijske države na stežaj odprta. Danes Sokolc, jutri Rog, pojutrišnjem Pekarna ali Metelkova.

Tudi predlog koalicijske pogodbe med sredinskimi strankami in NSi predvideva povečanje sredstev in pooblastil za policijo, pa čeprav stanje na področju varnosti v Sloveniji nikakor ne upravičuje takšnih ukrepov. Še posebej če ga primerjamo s stanjem v drugih družbenih podsistemih (zdravstvo, šolstvo, kultura). In ne pozabimo, kakšno zapuščino pušča za seboj Vesna Györkös Žnidar, ministrica za notranje zadeve v preteklem mandatu: žica na meji, policijska pooblastila vojski, poostren spletni nadzor nad državljani, vodni topovi in električni paralizatorji.

Sokolc, skratka, ne kaže samo pripravljenosti oblasti, da počistijo z avtonomnimi prostori in jim povrnejo njihovo funkcijo v kapitalistični ekonomiji. Kaže vedno večjo pripravljenost oblasti, da z nasiljem rešujejo družbene probleme.

V Levici ne pristajamo na to, da se družbene probleme in pravne spore rešuje s policijskimi akcijami. Verjamemo v pomen državnih in lokalnih politik, ki bodo zagotavljale prostore za avtonomno delovanje mladih, ne glede na status njihove organiziranosti.

Zato stopamo skupaj z avtonomnimi prostori, kadar si je potrebno prostore izboriti ali jih ubraniti.

Deli.