Desničarska trobila so začela napadati ministrskega kandidata Levice Simona Maljevca na osnovi njegove spolne usmerjenosti.
Trditi, da Simon Maljevac ni primeren za ministra za področje družinskih zadev, ker je gej, je enako narobe kot trditi, da je bil Janez Cigler Kralj dober minister za to področje, saj je bil kristijan. Soditi ljudi vnaprej na osnovi tega, da pripadajo neki družbeni skupini, je natanko bistvo diskriminacije. V resnici štejejo vsebina in dejanja. V napadih NSi na socialno zakonodajo, recimo, ni bilo prav ničesar krščanskega.
Če je desničarskim jurišnikom v reviji Demokracija in na Twitterju to všeč ali ne, v Sloveniji že od nekdaj obstajajo družine istospolno usmerjenih staršev. Mnoge težave, ki jih dandanes pestijo, so popolnoma enake težave, kakršne pestijo “normalne” družine.
Položnice za elektriko so po enem mesecu dvakrat dražje, račun v trgovini mimogrede preskoči 30 evrov in zahteve službe se tepejo z uro, do katere je potrebno pobrati otroka v podaljšanem bivanju.
To so nekatera izmed vprašanj, s katerimi se namerava ukvarjati bodoči minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ne pa s kulturnim bojem desnice, ki deli ljudi na “naše” in “druge”, škodi pa obojim.
