Resolucija o nacionalni varnosti je nevarna

Odbor za obrambo je danes sprejel krovni dokument, na podlagi katerega želi politični establishment povečevati pooblastila represivnim aparatom države, uvajati vseobsežen nadzor, zapravljati milijarde za nakupe orožja za NATO in sodelovati v ameriških vojaških avanturah. Gre za Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti. Namen tega dokumenta je – poleg ustvarjanja pravnih podlag za zgoraj našteto – utrjevanje vladajoče ideologije in predstav o »varnosti«, kar v resnici pomeni ohranjanje odnosov, v katerih peščica bogati na račun revščine večine. Vse to se počne z napihovanjem neobstoječih ali malo verjetnih varnostnih groženj in neupoštevanjem resničnih družbenih izzivov, ki predstavljajo eksistenčne grožnje tako posameznicam in posameznikom kot človeštvu v celoti.

»Spremenjeno varnostno okolje«

Nova resolucija, ki v resnici pomeni nadaljevanje stare, se sprejema zaradi domnevno »spremenjenega varnostnega okolja«. Ta temelj, na katerem resolucija gradi argumente za nadaljnjo podporo imperialnim operacijam velesil NATA, nakupom orožja in vohunjenju za lastnimi prebivalkami in prebivalci, se tipično vedno uporablja v trpniku. Varnostno okolje se predstavlja kot samostojna entiteta, ločena od politik in dejanj mednarodnih akterjev, ki se spreminja sama po sebi in od nas terja samo vedno nove odzive.

S tem so že v temelju zabrisani vzroki za »spremenjeno varnostno okolje« in odgovornost domače politike za te spremembe. Vsi t. i. varnostni izzivi, ki jih predstavlja resolucija, od konvencionalnih vojaških spopadov, terorizma in kriznih žarišč do informacijskih groženj in tako naprej, so v resnici v največji meri posledica politik držav svetovnega centra, zlasti članic EU in NATA. Tako na primer grožnja terorističnih napadov v zahodnih državah nikoli ni izvirala iz same sebe, ampak iz politik uničenja in opustošenja suverenih držav na Bližnjem vzhodu, od podpiranja izraelske okupacije Palestine, preko agresije in okupacije v Afganistanu in Iraku do oboroževanja t. i. Islamske države v prvih letih sirske državljanske vojne.

Varnostno okolje se ni spremenilo samo od sebe. Spremenile so ga imperialne velesile in slovenski politični razred, ki je kot zvest hlapec pri tem od vsega začetka sodeloval. Glede na besedilo resolucij namerava pri tem sodelovati tudi v prihodnje, čeprav se zaveda, da s tem riše tarčo na Slovenijo in na njene prebivalke in prebivalce.

Odzivi na »varnostne izzive«

Čeprav resolucija na določenih mestih pravilno prepozna resnične vzroke za nekatere varnostne izzive, na primer revščino in socialno izključenost, ki posameznikom pogosto ne puščata drugih možnosti za izboljšanje položaja kot kriminal in terorizem, resolucija kot odziv predvideva še več starih politik, ki so »spremenjeno varnostno okolje« sploh ustvarile: še večji vojaški angažma na kriznih žariščih, povečevanje pooblastil represivnega aparata, kupovanje orožja in tako naprej.

Da bi imelo vse našteto večjo legitimnost, resolucija na novo uvaja izraze, kot so hibridne grožnje, s katerimi se, kot je bilo jasno iz razprave na odboru, zabrisuje meja med mirom in vojno in daje bianco menica vladajoči politiki za ukinjanje demokracije in uvajanje policijske države.

Neupoštevanje in banaliziranje resničnih grožnj

Resolucija resničnim grožnjam varnosti, kot so revščina, socialna izključenost, dohodkovna neenakost itn., ki jih v anketah javnega mnenja prepoznavajo tudi prebivalke in prebivalci, posveča razmeroma malo pozornosti. Na revščino naj bi se odzivali s spodbujanjem učinkovitega delovanja trga in humanitarno dejavnostjo, torej z zdravljenjem simptomov na eni strani in s pospeševanjem bolezni na drugi.

Največji eksistenčni grožnji, ki preti celotnemu človeštvu, resolucija na 40 straneh namenja pičlih 12 vrstic. Seveda, resni ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam bi terjali ogromna finančna sredstva, ki pa so rezervirana za nakupe orožja za potrebe NATA.

Besedilo Resolucije o strategiji nacionalne varnosti je verjetno najbolj čist primer vladajoče ideologije, ki se v resnici na nobeni točki ne ukvarja z resničnimi varnostnimi vprašanji, ki zadevajo vse nas, ampak služi zgolj in samo nadaljnjemu ustvarjanju izrednih razmer, ukinjanju demokratičnih procesov, uvajanju vseobsežnega nadzora in policijske države ter metanju denarja v vojaško industrijo zahodnih imperialnih velesil.

Natančnejšo analizo resolucije, podkrepljeno s teorijo in primeri iz prakse, je v več kot enoinpolurni razpravi na odboru podal poslanec Levice Miha Kordiš. Seveda smo in bomo v Levici glasovali proti resoluciji. Že jutri boj proti nepotrebnim nakupom orožja nadaljujemo na odboru za obrambo z nujno sejo, ki smo jo sklicali na temo novih nakupov orožja za potrebe NATA.

Deli.