V rebalansu proračuna je zopet občutno premalo denarja za znanost in razvoj. Vlada je dodatno skrčila že tako skromno postavko za raziskave in razvoj. V sprejetem proračunu za leto 2020 je bilo za znanstveno raziskovalno dejavnost zagotovljenih 295 milijonov EUR, v rebalansu pa zgolj 272 milijonov EUR oziroma 23 milijonov EUR manj. Slovenija je v Evropi na samem dnu po javnih vlaganjih v raziskave in razvoj, saj zanje iz proračuna nameni zgolj 0,6% BDP, kar je krepko pod povprečjem EU (1,4%). Dodatna sredstva, ki jih je proračun za leti 2020 in 2021 namenil znanstvenemu raziskovanju in razvoju so bila vsekakor nujna, žal pa v luči dolgoletnega zaostanka niso zadostna. Zaradi zelo skromnih povišanj raziskovalnega proračuna v zadnjih letih bo raziskovalna dejavnost v Sloveniji ostala v razvojnem krču. Krčenje javnih sredstev za znanost je zato nesprejemljivo. V Levici z amandmajem predlagamo, da višina sredstev, namenjenih znanstveno raziskovalni dejavnosti, ostane na predvideni višini in se nameni za znanstvenoraziskovalno delo.
Obrazložitev amandmaja
Od proračunskega leta 2010 naprej je bila znanstveno raziskovalna dejavnost namreč predmet najostrejših varčevalnih rezov. Proračun Javne agencije za raziskovalno in razvojno dejavnost (ARRS) je v času varčevalnih ukrepov padel kar za 30%. Zaradi zanemarjanja pomena znanosti v preteklosti so podhranjeni vsi vidiki raziskovanja. V letu 2014 smo bili priča 26,5 odstotnemu padcu proračunskih sredstev za raziskave in razvoj glede na leto 2011. Proračunska sredstva iz evropskih strukturnih skladov so se leta 2014 glede na 2011 zmanjšala za 62,5 %. V letu 2017 so bila proračunska sredstva nominalno višja kot v letih 2014-16, a v deležu BDP so bila najnižja in enaka kot v 2016, to je 0,4 % BDP. Letna rast integralnih sredstev za financiranje dejavnosti preko ARRS in MIZŠ od leta 2015 je minimalna in ne dosega sredstev iz leta 2012, ki so bila za 13% nižja kot leta 2011. Leta 2016 je Slovenija pristala na zadnjem mestu glede na indeks števila raziskovalcev v Eu-28.
Dodatna sredstva, ki jih je proračun za leti 2020 in 2021 namenil znanstvenemu raziskovanju in razvoju so bila vsekakor nujna, žal pa v luči dolgoletnega zaostanka niso zadostna. Zaradi zelo skromnih povišanj raziskovalnega proračuna v zadnjih letih bo raziskovalna dejavnost v Sloveniji ostala v razvojnem krču. Denarja za obstoječe in nove temeljne raziskovalne programe in projekte primanjkuje, obstoječa raziskovalna oprema je zastarela, razpisov za novo opremo ni, oziroma bo teh zaradi preskopih sredstev bistveno premalo. Zaradi slabih pogojev dela in nestabilnih zaposlitev raziskovalci mlajše in srednje generacije nepovratno zapuščajo Slovenijo. Zaradi nezadostnih sredstev namenjenih raziskovanju v zadnjih osmih letih se slovenski razvojni model pospešeno oddaljuje od vsakršnega razvojnega preboja. Predvidena dodatna proračunska sredstva ne bodo omogočila prepotrebnega razvoja, ki bi družbo lahko preusmeril od modela, ki temelji na nizki dodani vrednosti, intenzifikaciji delovnih procesov, siromašenju vednosti o kulturi in družbi ter procesih, ki se pospešeno odvijajo v bližnji in daljni okolici.
Po predlogu rebalansa proračuna za leto 2020, ki ga je sprejela Vlada RS, se znanstveno raziskovalni dejavnosti odvzema 23 milijonov od že tako nezadostnega 43 milijonskega povečanja sredstev glede na lanski proračun. To pomeni, da znanost izgublja polovico povečanja glede na lansko leto. Ministrstvo trdi, da gre za sredstva, ki jih do konca leta ne bo mogoče porabiti. Ob pomanjkanju ustreznih obrazložitev domnevamo, da gre za sofinanciranje investicij iz evropskih sredstev, ki pa so zaradi objektivnih okoliščin zastale. Ne glede na to, smo v poslanski skupini Levica prepričani, da lahko pristojno ministrstvo obstoječa sredstva do konca leta porabi, velika potreba v znanstveno raziskovalni dejavnosti namreč obstaja. Zato predlagamo, da se višina sredstev, namenjenih raziskovalnim programom in projektom bistveno ne spremeni in se do konca leta tudi porabi.
Dodatna sredstva zagotavljamo iz podprograma MGRT v okviru katerega se izvajajo izobraževalne dejavnosti za spodbujanje internacionalizacije gospodarstva in neposrednih tujih investicij. Pri NTI gre bodisi za ustanavljanje novih podjetij s strani tujih oseb, bodisi za prevzeme ali razširitve slovenskih podjetij s strani tujih podjetij. Kot NTI se beleži tudi privatizacija državnega premoženja tujcem. Nobenih dokazov ni, da TNI pozitivno vplivajo na razvoj domačega gospodarstva. Nasprotno, v Gospodarskih gibanjih je bila objavljena analiza osmih držav kandidatk za članstvo v EU, ki je pokazala, da se za vsako povečanje deleža tujih naložb v BDP za odstotno točko, gospodarska rast v teh državah v povprečju zmanjša za 0,28 odstotne točke. V okviru podprograma se izvajajo škodljive prakse, zato predlagamo njegovo zmanjšanje.
Sredstva za učinkovito trženje in promocijo Slovenije se s tem predlogom rebalansa povečujejo kar za 15 milijonov evrov. Povečanje je nesorazmerno visoko, če upoštevamo, da je bila turistična panoga že deležna precejšnje pomoči s strani države ter da bo režim na mejah vsaj do konca tega leta ostal predvidoma nespremenjen. Predvsem pa je povečanje nesorazmerno, če upoštevamo, da se tudi na ta račun sredstva za raziskave in razvoj znižujejo. Zato predlagamo, da se sredstva na tej postavki povečajo za 7 milijonov manj, kot to predvideva predlog rebalansa in da se ta denar nameni ohranjanju dosedanje ravni financiranja znanstveno raziskovalne dejavnosti.
Multilateralno sodelovanje je način gospodarskega, pravnega in političnega povezovanja znotraj politične diplomacije. Glede na trenutne trende in glede na finančne posledice pandemije Covid-19 ni v tem rebalansu nobenega razloga za tesnejše tkanje vezi in poglobljeno sodelovanje z akterji, kot je Višegrajska skupina. Slovenija se namesto zbliževanja s skrajno desnico vzhodne Evrope lahko odloči za smotrnejše porabljanje svojega proračuna, zato predlagamo zmanjšanje te postavke za znesek, ki ji ga rebalans podarja.
Ker so sredstva za predsedovanje Svetu Evropske unije v zadostnih višinah zagotovljena na različnih postavkah v proračunu, predlagamo, da se sredstva za izvajanje zunanje politike in za EU zadeve v tem rebalansu ne povečujejo na račun znanosti in razvoja.
