Vlada namerava sprejeti zakon o 780-milijonski nabavi orožja za Nato. Zakon o skokovitem povečanju sredstev za orožje sprejemajo v času, ko Slovenija ni niti najmanj vojaško ogrožena, pač pa je ogrožena zdravstveno, gospodarsko in razvojno. Smo na pragu drugega vala epidemije koronavirusa, gospodarstvo se bo letos zmanjšalo za kar 7,6 % BDP, zdravstvo, domovi za starejše in drugi sistemi v državi pa so kronično podhranjeni. Vlada v takih okoliščinah načrtuje 780-milijonsko nabavo nepotrebnega orožja od tujih vojaškoindustrijskih kompleksov, kar pomeni, da s tem denarjem v Sloveniji ne bo rešeno ali ustvarjeno niti eno delovno mesto, zagotovljena pomoč niti enemu bolniku s covidom-19 in zgrajen niti meter infrastrukture, pa naj gre za cesto, železnico ali stanovanje. V Levici zato predlagamo razpis posvetovalnega referenduma o tem vprašanju, saj pri tako obsežni investiciji, ki je ključna za prihodnje smeri razvoja te družbe, mora imeti besedo ljudstvo.
Vlada je Državnemu zboru v obravnavo predlagala Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026, s katerim predlaga, da Slovenija v naslednjih petih letih nabavi za 780 milijonov evrov orožja za opremo dveh srednjih bataljonskih skupin Nato pakta. Gre za največjo investicijo v tem mandatu, ki pa jo vlada drži proč od oči javnosti. O razlogih in vsebini zakona javnost praktično ni seznanjena, vlada pa je hotela zakon sprejeti že pred poletjem. A o največji nabavi orožja doslej mora odločati ljudstvo. Vprašanje, ali bomo 780 milijonov namenili za oklepnike ali domove za starejše, za tanke ali stanovanja, za raketomete ali zdravstvo, bo močno vplivalo na to, kakšno zdravstvo, stanovanja in domove za starejše bomo imeli. Ko odločamo o 780 milijonih, ne odločamo le o denarju, pač pa o smeri prihodnjega razvoja te družbe.
Vlada za 780 milijonsko nabavo orožja nima podpore ljudstva
Po javnomnenjskih raziskavah vlada za 780 milijonsko nabavo orožja nima podpore ljudstva. Po raziskavi Ninamedie je na vprašanje: “Minister Tonin je nedavno napovedal sprejem zakona, s katerim bo Slovenija v naslednjih šestih letih namenila 780 milijonov evrov za nakupe orožja. Ali podpirate te izdatke?” odklonilno odgovorilo kar 75,6 % vprašanih.
Ti podatki iz raziskave, ki je bila opravljena med 14. in 16. julijem 2020, jasno kažejo, da vlada nima mandata za to investicijo in da morajo ljudje imeti pravico o tem vprašanju odločati na referendumu. Nesprejemljiv je odgovor, ki ga navajajo zagovorniki nabave orožja, češ, demokratični konsenz o tem je bil oblikovan na referendumu o vstopu v Nato leta 2003. Zavez, na katere se sklicujejo ni v severnoatlantski pogodbi, o kateri se je odločalo na referendumu, poleg tega pa v Sloveniji nismo nikoli imeli javne razprave o tem, ali želimo podvojiti izdatke za vojsko, in kaj bi to pomenilo za razvoj te države.
Slovenija ni vojaško ogrožena, pač pa zdravstveno, socialno in razvojno
Slovenija ni niti najmanj vojaško ogrožena in nima nobenih potreb, da bi povečevala sredstva za vojsko. Kot vsi dobro vemo, nas pestita dve drugi krizi – zdravstvena in gospodarska. Trendi v sosednjih državah kažejo, da je Evropa na pragu drugega vala epidemije novega koronavirusa, in namesto v obrambo pred vojaškim sovražnikom, ki ga ni, bi morala vlada vlagati v krepitve javnih zdravstvenih kapacitet, ki so bile že pred krizo podhranjene. Če spomnimo, v prvem valu epidemije sta odločilno vlogo odigrali dve infekcijski kliniki, mariborska in ljubljanska. Obe sta v več kot 100 let starih stavbah, neprimerno opremljeni, dotrajano pa je vse, od električne napeljave naprej. Medtem ko minister za zdravje Tomaž Gantar pravi, da bo za posodobitve infekcijskih klinik težko najti vsak evro, 780 milijonov za nepotrebno orožje ni problem. Za ta denar bi lahko v Ljubljani izgradili 6 novih infekcijskih klinik, v Mariboru pa celo 15.
Treba je upoštevati tudi gospodarske razmere. UMAR trenutno napoveduje, da se bo BDP Slovenije v tem letu zmanjšal za vsaj 7,6 %, kar je največji padec po letu 2009. Jesenski proračun se bo soočil z velikanskim primanjkljajem, državni dolg se je že povečal s 66 % na 80 % BDP, gospodarstvu bodo grozili bankroti, zaposlenim in prekarcem pa izguba dela in dohodka. Vladna odločitev o nabavi orožja pomeni, da s 780 milijoni ne bodo reševali domačega gospodarstva in delovnih mest, pač pa tuja. Razumljivo je, da izvoznice orožja, na čelu z ZDA, forsirajo to nabavo, saj to pomeni, da bo slovenskih 780 milijonov ustvarjalo delovna mesta in dobičke v njihovi vojaški industriji. Povsem nerazumljivo pa je, zakaj bi Slovenija v času gospodarske krize reševala vojaško-industrijski kompleks ZDA, Nemčije in Francije, namesto lastnega gospodarstva in socialnih stisk prebivalstva v gospodarski krizi, kjer je skoraj 90 tisoč ljudi brez dela, 243 tisoč pa jih živi pod pragom tveganja revščine.
Nato ne varuje, pač pa ogroža
In nenazadnje, zaradi te nabave Slovenija ne bo nič bolj varna. Oklepniki, tanki in raketni sistemi ne bodo služili obrambi Slovenije, pač pa se bodo uporabljali za vojaške misije, zlasti na Bližnjem vzhodu, ki so v zadnjih 20 letih v tej regiji ustvarile kaos in milijone ljudi pognale z njihovih domov. Ob tem velja spomniti, da se iz te izkušnje voditelji Nata niso nič naučili. Jens Stoltenberg, generalni sekretar Nata, je tik pred poletjem v hujskaškem govoru o desetletni Natovi viziji predstavil novega sovražnika, ki naj bi “ogrožal naš način življenja”, in sicer Kitajsko, ki naj bi bila “pred vrati Evrope”. Kot je za MMC RTV razložil dr. Anton Bebler, je seveda obratno. Kitajska na noben način ne ogroža Nata, pač pa je ogrožena, predvsem od vse bolj agresivne zunanje politike predsednika ZDA, Donalda Trumpa, ki se ji očitno približuje tudi vrh Nata. To pa je vse prej kot zagotovilo za našo ali svetovno varnost.
V Levici zahtevamo posvetovalni referendum!
V Levici zato predlagamo, da se o vprašanju nabave za 780 milijonov orožja za Nato pakt razpiše posvetovalni referendum. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma smo danes poslali v obravnavo Državnemu zboru, za uspeh pobude pa potrebujemo glasove večine poslank in poslancev.
Kot rečeno, zaradi gospodarske, zdravstvene, socialne in razvojne slike Slovenije, mora biti o vprašanju, kam usmeriti 780 milijonov, opravljena temeljita javna razprava. Ne gre le za denar, pač pa za prihodnji razvoj te družbe. Na desettisoče ljudi v Sloveniji je odvisnih od tega, ali se bo ta denar porabil za tanke, raketomete in oklepnike, ali pa za npr.:
-
170 domov za starejše,
-
10.000 stanovanj za mlade ali pa
-
6-15 novih infekcijskih klinik.
V Sloveniji se za ta področja že desetletja v proračunih ne najde denarja. Zadnji javni dom za starejše je bil zgrajen leta 2006, v stanovanjsko politiko država ne vlaga že več kot desetletje, infekcijski kliniki pa sta v prek 100 let starih stavbah.
Glede na to, da po ocenah vlade država lahko investira 780 milijonov evrov, je bistveno, da ima besedo pri tem, v kakšen namen naj se denar porabi, ljudstvo.
