Združenje delodajalcev Slovenije, privatni ceh, v katerem članstvo ni obvezno že od leta 2006 in ki danes zastopa le še peščico delodajalcev (od leta 2005 do lani je število članov upadlo iz 34.000 na pičlih 6.000) v zadnjih dneh stopnjuje pritiski za znižanje plač najslabše plačanim delavcem. Kot je pri predstavnikih kapitala v navadi v zasledovanju svojih interesov gladko spregledajo življenjske potrebe delavcev in njihovih družin. Nov koncept minimalne plače, ki se postopno uvaja, je garant, da nihče, ki dela, ne bo živel v revščini, kar pa hočejo nekateri predstavniki kapitala preprečiti.
Združenje delodajalcev zavaja: Zakon socialnega dialoga ne ukinja ampak, enako kot do sedaj, določa spodnjo mejo še dopustne ravni minimalne plače
Leta 2018 je bil na predlog Levice sprejet zakon o minimalni plači, ki zagotavlja, da bo vsak, ki dela, dostojno živel. Z zakonom je na postopen, pregleden in predvidljiv način opredeljeno gibanje minimalne plače v naslednjih treh letih:
-
za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019, 886,63 evrov bruto,
-
za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020, 940,58 evrov bruto,
-
za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2021 dalje, kot določa 3. člen zakona v višini 20% do 40% nad minimalnimi življenjskimi stroški
Čeprav v Levici menimo, da je trenuten znesek minimalnih življenjskih stroškov prenizek in da bi čim prej potrebovali nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, je uradni in še vedno veljavni izračun za leto 2016, ko je bila izvedena zadnja raziskava. Ti znašajo 613,41€, kar pomeni, da bi morala minimalna neto plača s 1. januarjem znašati vsaj 736,09€ neto, v mesecu decembru pa se lahko vse strani v socialnem dialogu dogovorijo za dodatno zvišanje do največ 40% nad minimalnimi življenjskimi stroški.
Združenje delodajalcev na začetku svojega pamfleta proti minimalni plači zavestno zavaja glede višine minimalne plače v naslednjem letu: “višino minimalne plače določa formula v razponu zneska minimalnih življenjskih stroškov – s tem podatkom (uradnim) pa trenutno v Sloveniji ne razpolagamo. Tako smo v času, ko podjetja pripravljajo ali celo zaključujejo poslovne načrte za leto 2021 brez ene izmed najbolj relevantnih informacij za planiranje letnih odhodkov podjetij.”
V Levici na laži Združenja delodajalcev odgovarjamo, da se na podlagi 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih vsakih 6 let po primerljivi metodologiji izračunajo minimalni življenjski stroški. Na zadnje jih je aprila leta 2017 za leto 2016 izračunal Inštitut za ekonomska raziskovanja, študija je javno dostopna in zlahka dosegliva preko spleta. Poleg tega je bil sistem določanja minimalne plače pred sprejetjem zakona Levice veliko manj predvidljiv, saj se je minimalna plača določila šele konec januarja, na novo določen znesek pa je veljal za nazaj že od 1. januarja istega leta.
Država je pomagala podjetjem, podjetja pa morajo zagotoviti dostojne plače delavcem
Delodajalci, ki so pred krizo vsak poseg države v gospodarstvo kritizirali kot poseg v svobodno gospodarsko pobudo, so takoj, ko je nastopila kriza (tako kot ob zadnji krizi), od države zahtevali milijarde. Potem ko se leta upirali vsakršnemu dvigu davkov, se ob izbruhu krize obnašajo, kot da jim javna sredstva, ki jih vsi skupaj zbiramo prav z davki, pripadajo po naravi. Po podatkih Fiskalnega sveta so do konca avgusta od države prejeli 246 milijonov EUR subvencij za povračila nadomestil plač, 567 milijonov EUR plačanih prispevkov, do konca leta pa so dobili še subvencije za financiranje skrajšanega delovnega časa. Poleg tega jim bo država po oceni Fiskalnega sveta odložila plačilo 140 milijonov davka na dobiček (DDPO). V rebalansu proračuna za leto 2020 je bilo za subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom zagotovljenih kar 1,4 milijarde EUR, od tega je bilo 935 milijonov neposredno povezanih s pomočjo v okviru protikoronskih ukrepov. Fiskalni svet je še meseca oktobra ugotavljal, da bodo subvencije v naslednjem letu znašale vsaj 661 milijonov evrov, a se bo ta znesek zaradi dodatnih pomoči delodajalcem v sprejetem PKP5 in napovedanem PKP6 še bistveno povečal. Ob tem pa ne gre spregledati podatka, da so v podjetniškem sektorju svoje likvidnostne rezerve v času koronakrize povečali za 600 mio EUR. Strošek, ki bo nastal zaradi dviga minimalne plače, je v primerjavi s temi zneski le kaplja v morje.
V Levici se bomo poskusom znižanja minimalne plače uprli z vsemi sredstvi, ki so nam na voljo in sporočamo: Roke stran od minimalne plače!
