Matej Tonin zavaja s ceno in nima nikakršne pravne podlage za zapravljanje za oklepnike

V Levici opozarjamo Matej Tonina, da nima nikakršne podlage za to, da tik pred odhodom z ministrstva za obrambo podpisuje pogodbe o nakupu oklepnikov Boxer, težke več sto milijonov evrov. Pri tem ne gre samo za popolnoma zgrešeno izbiro prioritet v času, ko nas ogrožajo rastoče cene hrane,  goriva in ostalih življenjskih potrebščin, da stanovanjske krize ali čakalnih dob v zdravstvu niti ne omenjamo. Tudi okoliščine, v katerih poskuša Matej Tonin speljati nakup, so več kot sporne: minister v odhajanju zavaja tako glede realne cene oklepnikov, kot tudi s trditvijo, da tovrstno zapravljanje spada med tekoče posle in da ima podlago v obstoječih pravnih aktih.   

Minister v odhajanju zavaja glede cene oklepnikov

Minister za obrambo se poslužuje enakega umazanega trika, kot so ga uporabili v času druge Janševe vlade pri nakupu patrij: obljubljeno ceno so fiktivno znižali na način, da so iz nje izvzeli oborožitev in drugo osnovno opremo. Tokrat je enako: namesto dosedanje cene 9 milijonov EUR na oklepnik je Matej Tonin navidezno prišel do cene 7,6 milijona EUR na oklepnik s tem, da je pod druge postavke premaknil osnovno opremo, kot so prenosne radijske postaje in detektorji laserskega obsevanja. Matej Tonin se hvali, kako bo zaščitil slovenskega vojaka z opremo, ki je v tem trenutku slepa in gluha.

Še huje, podrobnosti pogodbe razkrivajo, da je nemška orožarska industrija na Slovenijo v celoti prenesla tveganja, povezana s podražitvami materialov in energentov. Letna eskalacijska klavzula znaša 2,8 odstotka oziroma okoli 160 tisoč evrov na vozilo. Že po obstoječih dogovorih naj bi Slovenska vojska naslednje leto dobila komaj eno samo vozilo, veliko večino, 35 od 45 vozil pa šele leta 2026. Vse to pod predpostavko, da rastoče cene surovin in kriza globalnih dobavnih verig, s katerima se sooča celotni svetovni trg, ne bodo privedle do dodatnih zamud – kot se je zgodilo Litvi pri nakupu enakih vozil. V Sloveniji se takega scenarija spomnimo na primer iz primera TEŠ-6: Slovenija bo drago doplačala vse, kar bo šlo s poslom narobe.  

Nakup oklepnikov nima pravne podlage

Matej Tonin se sklicuje na sporazum o pristopu Slovenije v orožarski konzorcij OCCAR, pri čemer je predpis šele v pripravi, kar pomeni, da sporazum še ni stopil v veljavo. Prav tako niso bili sklenjeni in ratificirani trije mednarodni pravni akti, ki spadajo med izvedbene akte za sodelovanje z OCCAR. Prvi od njih, varnostni sporazum o varovanju podatkov, še ni bil niti podpisan niti ratificiran v DZ. Drugih dveh, memoranduma o soglasju in programske odločitve, vlada še ni niti predložila odboru za zunanje zadeve.

Minister torej nima pravne podlage za sklenitev posla. Ne samo, da bi preko organizacije OCCAR speljan posel po lastnih poročilih ministrstva pomenil še dodatne desetine milijonov raznih “razvojnih” in “administrativnih” stroškov – ampak minister s svojim ravnanjem sam ustvarja okoliščine za razveljavitev posla. Gre za še en netrasparenten in neregularen orožarski posel, s kakršnimi ima Slovenija dolgo zgodovino, ki seže že desetletja. 

Pravniki potrjujejo, da orožarski nakup ne spada med tekoče posle

Prav tako Matej Tonin trdi, da zgolj opravlja “povsem normalne tekoče zadeve”. Da temu ni tako, pritrjuje mnenje vladne zakonodajne službe kot tudi dosedanja praksa vrhovnega sodišča. Ta med drugim pravi, da lahko minister sprejema samo nujne odločitve in da naj ne sprejema dokončnih političnih odločitev, razen tistih, ki so nujno potrebne za delovanje države (sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. X Ips 280/2009, z dne 1. 6. 2010). Podpis pogodbe o nabavi vozil za več kot 300 mio € brez razpisa je takšna dokončna politična odločitev, hkrati pa ne spada med nujne odločitve. 

V Levici zato ponovno opozarjamo ministra Tonina, naj prekliče nameravani podpis pogodbe. Obljubljamo, da bomo izkoristili vse razpoložljive pravne poti za to, da izpodbijamo zapravljanje s strani ministra v odhajanju, ki nima ne pravne podlage ne legitimnosti. Ponavljamo, da Slovenija ne potrebuje oklepnikov za misije v tujini, ampak javna stanovanja, bolnišnice in odgovore na rastoče cene življenjskih potrebščin.

Deli.