V soboto je v Celjskem domu v Celju potekal 6. redni kongres Levice, na katerem se je zbralo več kot 200 članov in članic stranke. Kongres, ki je potekal pod sloganom “Izpolnimo obljube”, je odprl celjski župan iz vrst Levice Matija Kovač. Slednji je prisotne nagovoril tako kot župan kot tudi kot član stranke. Ob tem je poudaril, da si kot župan želi delovati povezovalno in združevalno: “Prepričan sem, da smo lokalne skupnosti trden branik javnega dobrega v družbi.
Uvodoma je zbrane nagovoril Matija Kovač, župan Mestne občine Celje: Spoštovani koordinator, ministri, poslanci, člani, dobrodošli v našem mestu.
Danes sem tu v dvojni vlogi, pozdravljam vas kot član stranke in kot novoizvoljeni župan Celja.
Smo v dvorani Celjskega doma, ki ga je v prejšnjem stoletju postavila nemška skupnost kot odgovor na gradnjo Narodnega doma – tega so postavili zavedni Slovenci. Takrat je bilo naše mesto bolj razdvojeno, kot je danes, nam je pa to obdobje zapustilo to in še mnoge lepe stavbe. Danes smo ponosni na svoje mesto in še bolj na svoje prebivalce. Še posebej sem vesel, da smo za današnji dogodek izbrali mlade ustvarjalce iz Celja.
Tudi kot župan si želim delovati povezovalno in združevalno. Kajti prepričan sem, da smo lokalne skupnosti trden branik javnega dobrega v družbi.
Draga Levica, dobrodošla v našem mestu.
V LEVICI NADALJUJEMO Z DELOM
Na kongresu so spregovorili številni predstavniki stranke in predstavili naše dosedanje delovanje in naše prihodnje usmeritve. Levica v tem mandatu – po osmih letih delovanja v politični opoziciji – prvič postala vladna stranka. Za uspeh si štejemo, da smo minimalno plačo povišali za 100 evrov neto mesečno, kar je najvišji dvig v zadnjem desetletju. Dvignili smo starševski dopust in spodbudili očete k njegovemu koriščenju. Po dolgih letih prizadevanj in dveh referendumskih bitkah smo končno poskrbeli za enakopravnost istospolno usmerjenih parov. Inšpektoratu za delo smo dali nalogo, da ščiti zaposlene, ne pa zgolj opozarja kršilce. Ustanovili smo novo ministrstvo, ki se je kot prvo resno lotilo vprašanja javne stanovanjske gradnje in dolgotrajne oskrbe v samostojni Sloveniji. Odločno smo se lotili ukinitve dopolnilnega zavarovanja in dobičkov privatnih zavarovalnic, ki jih bomo prenesli v javno blagajno. Pred politikantskim mešetarjenjem pa smo rešili Slovensko tiskovno agencijo in končno tudi RTV Slovenija. S tem smo še enkrat dokazali, da je Levica stranka, ki izpolnjuje svoj program in drži obljube.
To je samo del tistega, kar smo kot stranka demokratičnega socializma, ki postavlja okolje in človeka pred kapital, uspeli ostvariti za ljudi v enoletnem mandatu. V naslednjih letih mandata moramo pošteno zavihati rokave in odločno izpeljati še druge zastavljene projekte.
Kot je uvodoma predstavil vodja poslanske skupine dr. Matej T. Vatovec:
Levica je enfant terrible. Slaba vest slovenskega političnega establišmenta. Upam si trditi, v samo srčiko slovenskega političnega prostora – v parlamentarizem – vnesli slabo vest. Po tej poti smo nadaljevali tudi v našem drugem mandatu. Po lanskih volitvah smo naredili še korak dlje: vstopili smo v vladno koalicijo. Zato si moramo, danes in v naslednjih mesecih, po enem letu izkušnje delovanja v koaliciji, vsi skupaj razjasniti predvsem eno stvar – kako ostati enfant terrible slovenske politike? Razmišljajmo predvsem o tem, kako bomo nadaljevali z zastavljenim delom in vanj vključili naše izvore – še tesnejše povezovanje s civilno družbo, nevladnimi organizacijami in aktivističnim terenom. Pred nami je samo pot navzgor, prostor za krepitev in razvoj. To bomo dosegli le skupaj, enotni in močni. Levica je naša točka, ki nas povezuje kot skupnost ljudi, ki verjame v demokratični socializem. Ki je garant, da se bo pravičnejša in bolj solidarna družba tudi zgradila.
Mesec: Uspel nam je najvišji dvig minimalne plače v desetletju
Luka Mesec je uvodoma predstavil enega največjih dosežkov Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za časa njegovega mandata: “Zvišali smo minimalno plačo za 100 evrov. To je viden uspeh. Neviden uspeh pa je, da temu ni nihče nasprotoval. In tako delujemo na ministrstvu, krmarimo med interesnimi skupinami, programom stranke in željami vlade. In tako dosegamo uspehe.”
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, smo v tem mandatu naslovili tudi spregledane teme: družino, socialo in feminizem.
Ana Marinšek je opozorila, da gre “za področja, ki so vedno znova spregledana, ker velikokrat nimajo svojega zastopnika, nimajo sindikata, nimajo skupnosti, nimajo niti društva. Njihovi problemi pa so kompleksni – ne pozna jih splošna javnost. Za te skupine organiziranje in protesti ne obstajajo, ker nimajo časa, energije in volje. Pomembno je, da se kot država ukvarjamo tudi s temi skupinami, ki nimajo svojega glasu.”
Na področju družine je vsekakor velik mejnik sprememba Družinskega zakonika, ki je končala dolgoletno diskriminacijo in izenačila pravice istospolnih parov z ostalimi. Na tem področju smo prav tako sprejeli novelo, s katero smo očetom omogočili 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta, zato da vzpodbudimo bolj enakopravno delitev skrbi za otroke med staršema, in vzpostavili krizni center za predšolske otroke v Mariboru.
Pripravili smo tudi dve resoluciji za izboljšanje položaja žensk in preprečevanje nasilja v družini in nad ženskami. S temi koraki želimo doseči večje spremembe na občutljivih področjih, kot je nasilje nad ženskami.
Igor Feketija je spregovoril tudi o pokojninah “Glede pokojnin bo treba skozi čim širšo razpravo priti do dogovora glede nekaterih bistvenih vprašanj, da bomo zastavili sistem, ki bo skrbel za blaginjo, ki bo pravičen, finančno vzdržen in ki bo vzbujal zaupanje, kar pomeni, da mora biti razumljiv in pregleden.”
Maljevac: Zagotovili smo najobsežnejše financiranje za javno stanovanjsko gradnjo
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je pred prisotnimi poudaril, da se “solidarna prihodnost ne bo zgodila sama. Po desetletjih uničujočega kapitalizma zgraditi družbo, ki bo vključujoča in bo ponujala enako podporo za udejanjanje potencialov vseh nas, ne glede na to od kod smo in koliko si lahko privoščimo, je resen projekt! Ni stvar besed, terja ogromno dela in naporov.”
Predstavil je ključne poudarke oblikovanja nove stanovanjske politike. “Smer smo že začrtali z zagotovitvijo najobsežnejšega financiranja v zgodovini države, 25 milijonov evrov proračunskih sredstev, za javno stanovanjsko gradnjo in najobsežnejšo terensko analizo na tem področju doslej.” Največji zakonodajni korak mladega ministrstva pa je oblikovanje nujno potrebnega novega Zakona o dolgotrajni oskrbi. Zakon je v sklepni fazi usklajevanja in bo urejal področje pravic uporabnikov ter zagotavljali sistem financiranja storitev. V Levici, tako kot vselej, “v ospredje postavljamo človeka, njegovo varnost v solidarni družbi, in krepitev javne mreže socialno-varstvenih storitev.”
Klemen Ploštajner je v predstavitvi jasno izpostavil, da: “do danes ni bilo stanovanjske politike. Zadali smo si štiri osnovne temelje za njen razvoj: organizacijsko zmožnost za izvajanje politik, sodelovanje s partnerji na terenu, zagotovitev stabilnih javnofinančnih virov, urejanje in omejevanje tržnih najemov.” Naša prizadevanja so naletela na plodna tla in jasno podporo vseh regijskih in državnih stanovanjskih organizacij. Z vzpostavitvijo ministrstva za solidarno prihodnost so prvič prišli do sogovornika na državni ravni.
Vrečko: Strankarska politika se umika iz vodenja RTV Slovenija
Izhajajoč iz programa Levice in iz koalicijskega sporazuma smo kulturi omogočili, da je dostopna vsem, ne glede na socialni položaj. V prvem letu mandata smo ponovno vzpostavili dialog med deležniki, uredili področje nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi ter pričeli z odpravo prekarnih razmerij kulturnih delavcev in delavk. “Predvsem ponovno vzpostaviti dialog z vsemi deležniki v kulturnem sektorju, ki ga pravzaprav ni bilo,” je poudarila ministrica dr. Asta Vrečko. Finančno smo okrepili prav vse javne razpise, ki smo jih objavili. Začeli smo s prenovo razpisnih mehanizmov, prenovo zakonodaje na več podpodročjih (krovni zakon ZUJIK, medijska zakonodaja ipd.) ter prenovo statusa samozaposlenega v kulturi. Nina Ukmar je poudarila, da z rebalansom rekordnega proračuna za kulturo, iz sklada Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in kohezijskih sredstev prenavljamo in obnavljamo 61 objektov, za katere je namenjenih skoraj 200 milijonov evrov.
Medtem ko je Marko Rusjan izpostavil pomen kulture v lokalnem okolju, obnovo dialoga z deležniki, predvsem pa ureditev delovnih razmerij zaposlenih v kulturi. “Določene socialne pravice smo že povečali, npr. nadomestilo za bolniško odsotnost, olajšali smo tudi pogoje za pridobitev statusa samozaposlenih. A poleg socialnih pravic moramo tem delavcem zagotoviti tudi delavske pravice.”
Asta Vrečko je za konec izpostavila še novi zakon o RTV Slovenija: “Prejšnji teden je z odločitvijo Ustavnega sodišča zakon končno v celoti stopil v veljavo. Strankarska politika se tako po skoraj 20 letih, po sprejemu Grimsovega zakona, umika iz vodenja in upravljanja RTV Slovenija.”
Mesec: V času krize lahko mi pokažemo pot naprej
Prisotne je v sklepnem delu nagovoril koordinator Luka Mesec: “Prvega maja je minilo deset let od ustanovitve Iniciative za demokratični socializem, ene od treh strank, ki so se le pol leta kasneje povezale v Združeno levico. Poznamo se že deset let. In na marsikaj, kar smo dosegli skupaj, smo lahko ponosni.”
Poudaril je, da smo člani in članice stranke z 90-% podporo na notranjem referendumu izglasovali vstop v koalicijo. Na treh ministrstvih, ki jih vodimo, smo doslej pokazali, da premikamo mejnike, ki so nepremično stali kar 30 let. Predvsem je izpostavil stanovanjsko politiko, dolgotrajno oskrbo, urejanje statusa samozaposlenih v kulturi in prenovo ključnih kulturnih institucij, pa tudi krepitev inšpektorata za delo, prenavljanje sistema asistence, izenačenje pravic istospolnih parov in prenovo zakona o delovnih razmerjih ter pokojninsko reformo.
“Skratka, tu smo, da zaveze, ki smo jih dali, tudi izpolnimo. Pred desetletjem smo si drznili v javni prostor vnesti nove koncepte. Iz tistega prevpraševanja smo zgradili našo politiko in stranko. Zdaj smo iz tega izpeljali vladne projekte. Po desetih letih je čas, da ponovno začnemo razmišljati onkraj svojih lastnih okvirov. V trenutku, ko je cela evropska levica v krizi, mi lahko postanemo tisti, ki pokažemo pot naprej. Pot, ki smo si jo izbrali, ni lahka. In trenutno je še posebej strma in spolzka. A teh deset let je za Levico lahko šele začetek. Če bomo le znali hoditi skupaj – in se ne bali še neprehojenih poti. Saj veste, samo po teh se da priti do demokratičnega socializma. Do drugačne prihodnosti.”
VOLITVE V ORGANE STRANKE
DrugI del celjskega kongresa Levice je bil namenjen predstavitvi poročil organov stranke in volilnim opravilom. Vodenje kongresa je bilo letos zaupano delovnem predsedstvu, ki ga je koordiniral Milan Jakopovič. Predstavitvam kandidatov, ki se potegujejo za člane organov, je sledila razprava prisotnih, kjer je bilo v demokratičnem duhu kritično ovrednoteno delo stranke in doseženo strinjanje, da moramo svoje delo nadaljevati enotni, tako na ravni parlamenta in ministrstev kot tudi terenskega dela. Pogovori o prihodnjih usmeritvah stranek se bodo nadaljevali v okviru novoizvoljenih organov.
Poleg potrjevanj poročil bomo danes po koncu 6. rednega kongresa pričeli z volitvami članov in članic strankinih nadzornih organov ter 25-članskega dela sveta, ki bo naslednji dve leti vodil stranko. Levica se razlikuje od tradicionalnih političnih strank v tem, da o najpomembnejših odločitvah odloča celotno članstvo z neposredno glasovalno pravico. Tovrstna glasovanja potekajo na daljavo, s pomočjo spletnega in dopisnega glasovanja, in trajajo najmanj 7 dni – z možnostjo dodatnih 7 dni glasovanja, če kvorum še ne bo izpolnjen. Rezultate volitev bo na podlagi poročila volilne komisije razglasil svet stranke.
Po razglasitvi in konstituciji sveta stranke, predvidoma v naslednjih 14 dneh, bodo svetniki in svetnice skladno z določbami statuta stranke nato izvolili tudi novega koordinatorja ali koordinatorko stranke.
