Samozaposlene osebe nimajo delodajalca. Zato prvih 30 dni bolniške ne morejo uveljaviti denarnega nadomestila. Če zaradi bolezni prekinejo delo, izgubijo dohodek ali celo ostanejo brez naročil. Zato so prisiljene delati, čeprav to škoduje njihovemu zdravju. Ker vlada za težave samozaposlenih nima posluha, smo v Levici pripravili novelo zakona, s katero predlagamo, da samozaposlenim, ki ne zaposlujejo delavcev, bolniško nadomestilo od začetka zadržanosti od dela izplačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje.
Samozaposleni so brez nadomestila dohodka za prvih 30 dni bolezni
Eno od področij, na katerih so samozaposleni bistveno prikrajšani v primerjavi z zaposlenimi, je nadomestilo dohodka v času začasne zadržanosti od dela. Samozaposleni so po veljavnem zakonu upravičeni do nadomestila za bolniško odsotnost šele po 30 delovnih dneh. Prvih 30 dni bolezni nadomestila ne prejemajo, ker nimajo delodajalca, ki bi jim ga izplačal. Šele z 31. dnem jim ga začne izplačevati ZZZS, do takrat pa se morajo znajti sami. Pri tem morajo ves čas plačevati prispevke za socialno varnost.
Prekarnost ima negativne posledice za zdravje
V Slovenije je trenutno registriranih kar 74 % samostojnih podjetnikov posameznikov. Ker ne zaposlujejo tretjih oseb, je njihov dohodek odvisen zgolj od njihovega osebnega dela. Zato praviloma delajo tudi, ko so bolni. Če so lažje bolni, praviloma delajo naprej, kar dolgoročno škoduje njihovemu zdravju. Še več: če so huje bolni in prekinejo delo, ne ostanejo le brez dohodka, ampak tudi brez naročil, zaradi česar morajo v najslabšem primeru svoj SP tudi zapreti.
Miha Kordiš: “Trenutna ureditev sili ljudi v to, da delajo, tudi ko so bolni, po drugi strani pa ogroža njihovo socialno varnost. Problem je resen, ker je samozaposlitev sama po sebi dejavnik zdravstvenega tveganja, tveganje revščine pri samozaposlenih pa je skoraj petkrat večje kot pri zaposlenih.”
Tovrstni »prezentizem« lahko resno škoduje zdravju prekarno zaposlenih. Pri čemer se je treba zavedati, da je samozaposlitev že sama po sebi dejavnik tveganja za zdravje. To ugotavljajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so so lani opravili pregled 16 mednarodnih raziskav in potrdili domnevo, da je zdravstveno stanje samozaposlenih slabše kot zdravstveno stanje zaposlenih pri delodajalcih.
Rešitev je »bolniška za prekarce«
Levica je že marca predlagala vladi, naj v okviru zdravstvene reforme samozaposlenim zagotovi pravico do bolniškega nadomestila. Ker je vlada pobudo zavrnila, smo zakon pripravili sami.
Predlagamo, da bi Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) samozaposlenim začel izplačevati bolniško nadomestilo s četrtim, ne pa šele s 31. dnem bolezni. To pravico bi pridobili zgolj tisti samozaposleni, ki ne zaposlujejo delavcev, ki bi jih lahko nadomeščali v času bolezni. V zakonu je tudi varovalka pred izkoriščanjem te pravice za nadaljnjo prekarizacijo: delodajalci, ki nezakonito »zaposlujejo« »espeje«, bi morali ZZZS-ju vrniti nadomestilo, ki ga je ta izplačal delavcu.
Miha Kordiš: »Težave prekarnih delavcev bomo dokončno odpravili šele, ko bomo izkoreninili prekarnost. Toda prekarni delavci ne morejo čakati, pomoč potrebujejo zdaj. Samozaposleni vplačajo 112 mio EUR zdravstvenih prispevkov, zato imajo vso pravico zahtevati bolniško nadomestilo!«
Delavske pravice morajo varovati vse delavce!
