Dopolnilno zdravstveno zavarovanje v trenutni obliki je staro približno 20 let. Na njegovo nepravičnost je bila država opozorjena kmalu po njegovi uvedbi: leta 2000 je svetovno poročilo o zdravju na podlagi več deset kazalcev Slovenijo med 170 državami po kakovosti zdravstvenih storitev uvrstilo na skupno 38. mesto, po kazalcu “pravičnost razporejanja finančnega bremena med prebivalstvom” pa smo skoraj padli v drugo polovico lestvice, na 82. mesto. Glavni razlog za to je dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki zaostruje neenakosti v družbi, posebej prizadene revne upokojence, kmete, delavce in samozaposlene z nizkimi dohodki ter številnim otežuje dostop do zdravstvenih storitev.
Dopolnilno zavarovanje je namreč za razliko od obveznega, ki se zbira po principu “več zaslužiš, več prispevaš”, gluho in slepo za socialni položaj ljudi. Vsak mora namreč plačati 35 evrov na mesec oziroma 420 evrov letno, ne glede na to, ali je menedžer s 5000 evri plače, delavec na minimalni plači ali upokojenec s 400 evri pokojnine. Za menedžerja to ni problem, saj letno plačilo zavarovanja predstavlja manj kot odstotek njegovega letnega zaslužka. Za zaposlenega na minimalni plači 420 evrov predstavlja 60 % ene njegove plače, za upokojenca s 400 evri pokojnine pa več kot eno celo pokojnino!
Dopolnilno zavarovanje kljub zavajajočemu imenu ni stvar izbire. Kdor hoče imeti dostop do zdravljenja, ga enostavno mora plačevati. Lahko ima poravnane vse obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ), ki krije približno 80 % stroškov v zdravstvu, a brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zaradi visokih zneskov doplačil prakično nima dostopa do zdravstvenih storitev. Dopolnilno zavarovanje je v resnici obvezno dopolnilno zavarovanje, in kdor si ga ne more privoščiti, ostane brez zdravstvenega varstva, čeprav ima poravnane obveznosti iz obveznega zavarovanja!
Luka Mesec: “Dostop do zdravstva je temeljna človekova pravica, ki bi jo morali brezpogojno uživati vsi. Ob rastočih stroških dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – leta 2009 je položnica znašala 22 evrov, letos bo že 35 evrov – pa je to za revne upokojence, kmete, zaposlene z nizkimi plačami, samozaposlene in prekarce z nizkimi dohodki vse teže dosegljivo. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je v resnici pogoj za dostop do zdravstvenih storitev, namreč stane že 420 evrov na leto. Zato je po 20 letih čas, da to nepravičnost odpravimo.”
Namesto plačevanja položnic večji razpoložljivi dohodek za veliko večino
Ukinitev dopolnilnega zavarovanja zagotavljamo s prenosom v obvezno zavarovanje na socialno pravičen način: s povečanjem prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje za delodajalce, delavce, samostojne podjetnike in blagajno ZPIZ ter z novim prispevkom na kapitalske dohodke, s katerimi bomo zbrali potrebnih 528 milijonov evrov v letu 2021. Namesto plačevanja položnic za dopolnilno zdravstveno zavarovanje se bo različnim kategorijam prebivalcev razpoložljivi dohodek povečal na naslednji način:
35 € / mesec več za vsako upokojenko;
35 € / mesec več za vsakega kmeta;
25 € / mesec več za delavce z minimalno plačo;
18 € / mesec več za zaposlene s povprečno plačo in
15 € / mesec za normiranega samostojnega podjetnika z minimalno osnovo.
Po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se bo razpoložljivi dohodek povečal 95 % vseh zaposlenih, vsem kmetom in vsakemu od več kot 600 tisoč upokojencev in upokojenk, ki mu bo na mesec ostalo 35 evrov več.
Miha Kordiš: “Po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo imela velika večina prebivalcev in prebivalk Slovenije večji razpoložljivi dohodek. Plačilo 420 evrov letno je za marsikogar med nami preveč. Ukinitev dopolnilnega zavarovanja za skoraj 24 tisoč upokojencev s pokojnino, nižjo od 400 evrov, pomeni eno pokojnino več.”
2008-2018: 515 milijonov evrov za zavarovalnice namesto za zdravstvo
Sistem dopolnilnega zavarovanja ni samo nepravičen in nesocialen, ampak je tudi ekonomsko neracionalen. Med letoma 2008 in 2018 so privatne zavarovalnice za lastne administrativne stroške porabile kar 515 milijonov evrov. To je denar, ki bi ga slovenski zdravstveni sistem krvavo potreboval, a je namesto za nujne investicije v zdravstvo in krajšanje čakalnih dob šel za plače menedžerjev, administracijo in oglaševanje. Z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja bomo 40-50 milijonov, ki jih tri privatne zavarovalnice neupravičeno porabijo zase, končno lahko namenili za tisto, kar z njim plačujemo: zdravstvene storitve in krajšanje čakalnih vrst. Istočasno se administrativni stroški ZZZS ne bodo povečali, FURS pa bo imel strošek samo z novim pobiranjem prispevkov iz pasivnih virov dohodkov.
Dopolnilno zavarovanje na noben način ne prispeva k boljšemu delovanju zdravstvenega sistema. Ravno nasprotno, povečuje birokracijo bolnišnic in zdravstvenih domov, saj se morajo stroški deliti med štiri plačnike (tri zasebne zavarovalnice, ki zbirajo DZZ, in ZZZS), namesto le na enega. Preplačil v zdravstvu zaradi dodatnih treh privatnih zavarovalnic ni bilo nič manj, kar jasno kažejo najbolj ekscesni primeri, od spornega nakupa operacijskih miz v ljubljanskem kliničnem centru do žilnih opornic.
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je temelj sodelovanja Levice z vlado
V koalicijskem sporazumu za mandat 2018-2022 je določeno, da se bo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izvedla s prenosom v obvezno zdravstveno zavarovanje, medtem ko je v sporazumu med Levico in koalicijo za leto 2019 jasno zapisano, da bomo zakon o ukinitvi sprejeli letos. V Levici smo pripravili zakon, ki te zaveze udejanja in s 1. januarjem 2021 ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zdaj je vse odvisno od volje poslancev in vodstev koalicijskih strank. Sprejem tega zakona je za Levico temelj sodelovanja z vlado.
Luka Mesec: “Vladna koalicija Marjana Šarca se je dvakrat zavezala k ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja: prvič v koalicijski pogodbi, drugič pa v sporazumu o sodelovanju z Levico. Za nas je to ključni ukrep te jeseni in temelj našega nadaljnjega sodelovanja s koalicijo.”
