Mame samohranilke so ena najbolj socialno ogroženih skupin v Sloveniji. Praviloma prevzemajo levji delež, če ne izključno skrb za otroka. Preživnine redko dosegajo pravično delitev stroškov med staršema. Preživnina se lahko tudi ne plačuje, postopki izterjave pa so zamudni, naporni in praviloma neučinkoviti.
In vse to velja že ob predpostavki, da procesi na CSD-jih in sodiščih potekajo sporazumno. V tistih najhujših primerih vprašanje delitve skrbi za otroka postane sredstvo nadaljevanja zlorab in nasilja, zaradi katerih je pogosto sploh prišlo do razhoda.
Danes je bila z 48 glasovi za in 0 proti sprejeta ena večjih sprememb na področju družinske politike doslej: spreminjamo definicijo enostarševske družine v primerih, ko je otrok dodeljen v vzgojo in varstvo enemu izmed staršev.
Odslej za enostarševsko družino ne bo veljala samo družina, kjer je eden izmed partnerjev neznan, mrtev ali pa je v teku proces za izterjavo, ampak tudi družina, kjer otrok prejema nadomestilo zaradi neplačevanja ali pa zelo nizko preživnino (do zneska višine nadomestila).
CSD-jem smo dali še pravico do svobodne presoje pri dodelitvi statusa v izrednih okoliščinah – npr. v primerih hude materialne prikrajšanosti družine, ob težki bolezni otroka ali starša, pri sumu nasilja v družini ali podobnih izrednih situacijah, ki otežujejo stabilno življenje otroka.
Zakaj je status enostarševske družine pomemben? Ker pomeni višji otroški dodatek in druge socialne transferje, prav tako je status pomemben pri kandidiranju na stanovanjske razpise.
Skozi preteklih nekaj mandatov smo slišali nešteto zgodb, kako je sistem pustil na cedilu otroke in mame samohranilke ali pa jih celo spravil v še težjo situacijo. Čas je, da ga naredimo bolj življenjskega: starš z otrokom, ki je primoran v veliki meri sam skrbeti zanj in plačevati večino stroškov, izpolnjuje definicijo enostarševske družine!
Zmaga za mame samohranilke
Deli.
