SD-jeva novela je zgolj lepotni popravek Zakona o SDH  

V Združeni levici smo že dvakrat (februarja 2015 in oktobra 2016) predlagali spremembo zakona o SDH. Obe rešitvi sta bistveno bolj upoštevali interese delavcev in delavskih organizacij.

Po našem prvem predlogu bi polovico članov nadzornega sveta SDH imenoval skupni svet delavcev, zaposlenih v podjetnih, ki jih upravlja SDH. Po drugem pa bi jih imenovale sindikalne centrale, članice ekonomsko-socialnega sveta. V obeh primerih bi bili v nadzorni svet neposredno imenovani delavski predstavniki s strani delavskih organizacij, ki bi bili tem organizacijam tudi odgovorni. To je ključna razlika med našima predlogoma in predlogom SD: po njihovem naj bi organizacije (sindikati, mladi in upokojenci) predlagale kandidate za nadzorni svet, a bi te morala potrditi tako vlada kot večina v parlamentu. Kandidati bi bili izvoljeni le, če bi bili po všeči vladni koaliciji.

Zato ocenjujemo, da je predlog SD-ja zgolj lepotni popravek, zi namesto realnega vpliva in nadzora delavcev prinaša le videz ekonomske demokracije.  Poleg navedene ima zakon še dve resni pomanjkljivosti:

 

1. Namesto, da bi delavskim organizacijam zagotovil enako število članov nadzornega sveta SDH (NS SDH), kot jih ima državni kapital, predlaga le tri predstavnike delavcev.

2. Sindikati ne bodo smeli predlagati svojih zaposlenih ali sindikalnih voditeljev, ampak zgolj nekakšne »neodvisne strokovnjake«. Ti ljudje torej ne bodo povezani z bazo, ki naj bi jo zastopali.

V SD niso podprli nobenega od naših predlogov. V ZL bomo presodili, če je mogoče s popravki njihovega zakona zagotoviti dejanski nadzor delavskih organizacij v SDH-ju. Od tega bo odvisna naša končna opredelitev.

Deli.