V ZDA so objavili podatke, da je v zgolj v prvem tednu poostrenih ukrepov zaradi širjenja novega koronavirusa, med 15. marcem in 21. marcem 2020, več kot 3 milijone ljudi zaprosilo za pomoč v primeru brezposelnosti. Le teden prej jih je bilo več kot desetkrat manj, 282 tisoč. Številka je verjetno še precej višja, saj mnogi prekarni delavci niso upravičeni do tovrstne pomoči ali pa upravičenci zanjo niti ne vedo. Ekonomisti opozarjajo, da bo v aprilu ta številka še nekajkrat višja. Gre za največje povečanje brezposelnosti od časov velike depresije s konca 20. let prejšnjega stoletja. Prejšnji rekord je bil 695 tisoč novih prošenj v enem tednu iz leta 1982.
Ne glede na vzroke je odpuščanje delavcev z danes na jutri finančni in psihološki šok za vsakega posameznega delavca in njegovo družino, v tako velikem obsegu v tako kratkem času pa za celotno družbo.
Ob tem so se pokazale vse slabosti sistema, v katerem država ne pozna delavskih pravic, ki bi zagotavljale varnejšo zaposlitev. Sistem, v katerem lahko čez noč ostaneš brez službe brez kakršnekoli odgovornosti delodajalca, preveč spominja na mezdni sistem iz 19. stoletja, ko je delavec na koncu delovnega dne prejel plačilo za isti dan, hkrati pa mu je bilo rečeno, da ga naslednji dan ne potrebujejo več. Šele desetletja delavskih bojev so izborila trajnost zaposlitve.
Ohranitev zaposlitve ni pomembna samo zaradi plačila. Marsikje, tudi v ZDA, je povezana tudi z ohranitvijo zdravstvenega zavarovanja, kar v obdobju epidemije covida-19 predstavlja dodatno življenjsko nevarnost za delavce.
Večina evropskih držav je izbrala drugačen pristop. Države bodo namreč začasno pokrile vsaj del stroškov, vezanih na plače delavcev v podjetjih, ki v času trajanja krize poslujejo omejeno ali pa sploh ne.
Tudi v Sloveniji bo v kratkem sprejet zakon, ki bo kril tovrstne stroške podjetjem, obenem pa zagotovil tudi temeljni dohodek vsem samozaposlenim. V Levici se bomo borili, da bo zakon pomagal tudi vsem začasnim delavcem, ki so čez noč ostali brez dela in dohodkov. Kriza je namreč še dodatno razkrila, da je prekarnih delavcev ogromno in da so v primeru izrednih razmer najbolj ranljiva populacija, ki že več tednov živi v negotovosti, kaj se bo zgodilo z njimi.
Delavska zakonodaja, ki v največji možni meri zagotavlja trajnost zaposlitve, ter hitri in učinkoviti ukrepi države v času hude gospodarske krize so tisti, ki zagotavljajo varnost delavcev, normalno delovanje družbe ter, navsezadnje, tudi hitrejše okrevanje gospodarstva. V času krize vsi postanejo socialisti. Ostaja samo vprašanje, ali se bomo v njej kaj naučili in gospodarstvo organizirali na način, da služi potrebam ljudi, ne maksimalizaciji dobička.
