Zaščitimo delavce, ne kapital

Vlada RS je 15.3. 2020 sprejela odlok o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji s katerim je začasno prepovedala ponudbo ter prodajo blaga in storitev neposredno potrošnikom. Prepoved velja za nastanitvene, gostinske, velnes, športnorekreacijske, kinematografske, kulturne, frizerske, kozmetične in pedikerske storitve, kot tudi storitve iger na srečo in druge podobne dejavnosti. Navkljub prepovedi pa številna podjetja ostajajo odprta, zaposleni pa v vsakodnevnem stiku s potrošniki. Gre predvsem za dejavnosti trgovin z živili, lekarn, programov vrt in kmetijstvo, bencinskih servisov, bank, pošt, dostavnih služb, trafik. Prav tako pa se prepoved ne nanaša na proizvodne dejavnosti. Številna podjetja tako nemoteno nadaljujejo s proizvodnjo, zaposleni pa delajo v halah, kjer je lahko istočasno tudi po več kot 100 ljudi.

Vlada in pristojne službe pozivajo k odgovornemu ravnanju, osamitvi in samoizolaciji, a podjetja delujejo praktično v nespremenjenem obsegu. A delavci, ki morajo brez varovalnih sredstev in v neposredni bližini sodelavcev delati v proizvodnji, se stikom ne morejo izogniti. Na to je opozorila tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ter Vlado in ministrstva pozvala, da naj delovanje podjetji omeji. Sindikati so pozvali tudi delodajalce, da naj delo v največji meri omejijo na način, da delavcem ne bo treba prihajati na delo in s tem v stik z večjim številom sodelavcev. Delodajalce pozivajo, da zaposelnim, ki zaradi proizvodnje širšega pomena ne morejo ostati doma, zagotovijo primerna varovalna sredstva. 

Pomanjkanje varovalnih sredstev in splošna nezaščitenost delavcev pa sta problem tudi na področju dela s strankami na področjih, ki jih prej omenjena Uredba ni prepovedala. V trgovinah in večjih trgovskih centrih se je te dni zbrala množica kupcev, delodajalci pa večinoma niso poskrbeli za primerno zaščito svojih zaposlenih. Trgovci nimajo ustreznih zaščitnih mask, razkužil ali rokavic, čeprav se je med vikendom v trgovinah zbralo tudi po sto in več ljudi hkrati. To je več, kot je trenutno dovoljeno za prireditve v zaprtih prostorih in predstavlja povečano tveganje za prenos okužbe ter za zdravje kupcev in predvsem zaposlenih, ki v osemurnem delavniku brez ustrezne zaščite pridejo v stik s velikim številom strank. Sindikat delavcev trgovine Slovenije je zato Vlado RS in delodajalce pozval, da naj zaposlene zaščitijo pred nevarnostjo novega koronavirusa. Enako velja za vse delavce, ki so v rednem stiku z delavci. Zaščita delavcev v trafikah, na bencinskih servisih v bankah in poštah je odvisna od posameznega delodajalca ali delavca ter pogosto neobstoječa ali nezadostna. Situacija je slaba tudi na področju zasebnega varovanja, kjer zaposleni prihajajo v neposreden stik s strankami, obiskovalci in ostalim prebivalstvom. Zaradi same narave dela, podobno kot pri prodajalcih v trgovini, pa varne razdalje ni mogoče vzdrževati. Da so delodajalci v dejavnosti zasebnega varovanja zelo slabo poskrbeli za zaščito svojih zaposlenih vlado, ministrstva in delodajalce opozarjajo pri Sindikatu komunale, varovanja, in poslovanja z nepremičninami Slovenije.

V Levici zato Vlado RS pozivamo naj; 

  1. omeji delovanje vseh nenujnih dejavnosti ter njihovo proizvodnjo in omogoči čim več zaposlenim, da ostanejo doma.
  2. odredi delodajalcem, da vsem zaposlenim, ki morajo prihajati na delo, nemudoma zagotovijo pogoje varnega delovnega okolja (v skladu z 19. in 76. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu), kar v danih okoliščinah pomeni, da se jim priskrbi vsa zaščitna sredstva: rokavice, maske, razkužila, ustrezno distanco od drugih zaposlenih in strank ter periodična testiranja na okužbo z novim koronavirusom. 
  3. za zagotavljanje pogojev (iz prejšnje točke) varnega delovnega okolja delodajalcem ponudi pomoč, tako materialno kot finančno.
  4. odredi inšpekcijski nadzor nad zagotavljanjem varnega delovnega okolja v vseh podjetjih, v katerih zaposleni v času karantene prihajajo na delo.
  5. vzpostavi razkužilne točke pred vstopom v živilske trgovine, lekarne in druge trgovine po državi. 
  6. pristojna ministrstva na podlagi 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor zagotovijo, da bodo delavci v javnem sektorju, ki so izpostavljeni rizičnim razmeram (zdravstveni delavci, čistilke, varnostniki, ipd.), prejeli dodatek za delo v rizičnih razmerah.
  7. z interventim predpisom zagotovi, da bodo vsi delavci, tudi tisti v zasebnem sektorju, ki so izpostavljeni rizičnim razmeram kot jih opredeljuje 39. člen Kolektivne pogodbe za javni sektor prejeli dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65% urne postavke osnovne plače delavca. 
Deli.