Zakaj smo podprli novi zakon o nalezljivih boleznih

Ogromno lažnih novic kroži o zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB), o katerem je Državni zbor glasoval ta torek. Zakon izboljšuje javno zdravje s tem, da uveljavlja cepljenje otrok v vrtcih proti trem hudim boleznim: ošpicam, mumpsu in rdečkam, velja pa tako za javne kot tudi za javno financirane zasebne vrtce.

Torkova novela zakona o nalezljivih boleznih se NE ukvarja s covidom-19 in ga NE uvršča v prvi razred nalezljivih bolezni skupaj s kugo in NE daje pravne podlage za vdiranje v stanovanje ali rekvizicijo osebnih vozil. To so občutno preostri ukrepi, ki jim v Levici nasprotujemo – kot vedno, ko je vlada poskušala vpeljevati represivne ukrepe pod krinko epidemije.

Opozarjamo še, da je v pripravi nov predlog zakona o nalezljivih boleznih, ki ga pripravlja vlada. Vladne stranke zakon še oblikujejo, tako da še ni bil vložen in ni prišel do Državnega zbora. Smo pa v njem že zaznali ustavno sporne točke, kot je predvideni 48. člen, ki krši pravico do nedotakljivosti stanovanj. Ko bo zakon prišel v Državni zbor, bomo na protiustavne ukrepe opozorili in jim nasprotovali.
Torkovo novelo ZNB pa smo v Levici podprli, saj nas (in naše otroke) kolektivno ščiti proti trem smrtno nevarnim boleznim, ki imajo lahko trajne posledice. Od ošpic lahko oslepimo, pride lahko do motenj gibanja in govora ter do smrti. Ta pri otrocih ponavadi sledi hudi pljučnici, ki se razvije zaradi bolezni. Mumps lahko privede do izgube sluha, možganskih okvar ali neplodnosti. Rdečke so še posebej nevarna bolezen, ki se pri nosečih ženskah v 90 odstotkih primerov prenese na plod in ki po svetu še dandanes povzroči 700 tisoč smrti letno. Tudi druge posledice bolezni so težke: gluhost, okvare oči, prirojene srčne bolezni, duševna zaostalost. Specifičnega zdravljenja za rdečke ni.
Zaradi naštetih razlogov smo kritični do preračunljivosti stranke SD, ki je v torek soglasno glasovala proti Zakonu o nalezljivih boleznih v želji, da se približa rastoči družbeni skupini proticepilskih skeptikov. Pri vprašanju, kjer bi morale politične stranke ne glede na ideološki predznak pokazati 100-odstotno enotnost, se je SD odločil za nevarno igranje z družbeno percepcijo javnega zdravja v imenu lovljenja nekaj novih volilnih glasov. To je početje, ki ni vredno stranke, opozicijske partnerice, ki naj bi nasprotovala izkoriščanju občutljivih zdravstvenih vprašanj za ozkogledne politične cilje.
Za zaščito je potrebna visoka precepljenost prebivalstva, ki onemogoča širjenje bolezni. Če pristanemo na to, da staršem ni več treba cepiti otrok zaradi bojazni pred stranskimi učinki, tvegamo, da v vrtcih, šolah in pediatričnih klinikah nastanejo bazeni za izbruh in hitro širjenje nevarnih bolezni.
Nihče ne zanika, da lahko pride v posamičnih primerih do negativnih zdravstvenih učinkov cepljenja. Vendar predstavlja ponovni izbruh že davno zatrtih bolezni, kot so ošpice, mumps ali rdečke, tisočkrat nevarnejši scenarij za vse nas. Davica, tuberkuloza, otroška paraliza, črne koze (zadnja epidemija v Evropi je izbruhnila in bila uspešno zaustavljena leta 1972 v Jugoslaviji!) – vse to so bolezni, ki smo jih v preteklosti uspešno zatrli ravno s cepivi; in s tem preprečili na milijone smrti in trajnih poškodb. Obstajajo deli sveta, ki še dandanes nimajo te sreče. Če se jim ne želimo pridružiti tudi sami, moramo v času širjenja dezinformacij in strahov ohraniti mirno kri in družbeno solidarnost.
Deli.