V Združeni levici ne zagovarjamo državne lastnine, zato ker bi mislili, da so z njo v preteklosti dobro upravljali. Zagovarjamo jo zaradi njenega razvojnega in demokratičnega potenciala. Z razprodajo strateških podjetij bi bil izgubljen zadnji vzvod razvojne politike, ki jo ima Slovenija.
Pred vstopom v evrsko območje je Slovenija pospešeno dohitevala stare članice EU-ja tako po BDP-ju kot kakovosti življenja. Odkar je izgubila monetarno politiko, je začela zaostajati. V krizi je izgubila še davčno politiko. Vse skupaj je rezultiralo v enega od največjih padcev BDP-ja v Evropi. Če bodo naša podjetja postala podružnice velikih korporacij, bo vsaka strategija razvoja ali pametne specializacije mrtva črka na papirju.
V Združeni levici se zavedamo, da slovensko družbo obvladuje elita lastnikov kapitala in menedžerjev s političnimi povezavami. Toda koncentracija oblasti in bogastva je splošni in najznačilnejši pojav kapitalističnih družb. V državah, ki praktično nimajo državne lastnine, je kvečjemu še večja. Omrežij ni mogoče razbiti s privatizacijo, ker ravno omrežja vodijo privatizacijo. V nasprotnem primeru v Vzhodni Evropi ali na sosednjem Hrvaškem, kjer so gospodarstva praktično v celoti sprivatizirana, ne bi imeli korupcije in klientelizma.
Potrebujemo drugačno, k človekovim potrebam usmerjeno gospodarsko ureditev. Zaposleni se obravnavajo le še kot delovna sila, ki nima nobenega vpliva na svoje delovne pogoje. Slavi se kult podjetnikov in druge oblike elitizma. Politično naj bi bili enakopravni, a smo ekonomsko, po življenjskemu standardu in možnostih vedno bolj neenaki. Ideali polne zaposlenosti, dostojnega dela in odprave revščine se zdijo kot znanstvena fantastika. V nadzornih svetih državnih podjetij in bank sedijo direktorji privatnih ali paradržavnih firm. Člani uprav in nadzornih svetov, namesto da bi delali za javno dobro, imajo proste roke, da delajo za svoje zasebne interese in interese lobijev iz ozadja.
Stvari so postavljene na glavo. Potrebne bodo radikalne rešitve. Državna lastnina je lahko korak k rešitvi. Upravljanje je treba podrediti zaposlenim. Bankam in skladom je treba določiti jasne razvojne naloge in jih podrediti demokratičnim organom. Sistem korporativnega upravljanja je treba nadomestiti z demokratičnim vodenjem. Uprave podrediti zaposlenim, za nadzornike pa imenovati državne uslužbence, ki bodo izvrševali strategije in navodila demokratičnih organov.
Ljubljana, 21.11.2014
