Vlada Janeza Janše si poskuša s sprejetjem Predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu (ZNDS) netransparentno, brez poglobljene javne razprave in mimo socialnega dialoga zagotoviti centralizacijo nad lastništvom in upravljanjem 8,6 milijarde EUR državnega premoženja. Z ustanovitvijo sklada se bo vzpostavil center moči z izjemnimi pooblastili pod neposrednim nadzorom vlade Janeza Janše. Ta bo imela zadnjo besedo pri določanju temeljnih strateških ciljev države, povezanih z upravljanjem ključnih državnih podjetji, javne infrastrukture ter javnih služb in pri uresničevanju temeljnih razvojnih, gospodarskih in okoljskih ciljev države, ki bodo dolgoročno krojili tudi usodo javne pokojninske blagajne in drugih stebrov socialne države. Ker bo sklad v največji možni meri odločal o ključnih smereh razvoja naše družbe, ki zadevajo slehernega državljana, je treba ljudstvu skladno s temeljnimi demokratičnimi načeli zagotoviti možnost odločanja na posvetovalnem referendumu o tem, ali si sklad, kot si ga je zamislila vlada Janeza Janše, sploh želi.
Luka Mesec: “Vlada demografskega sklada ne ustanavlja zaradi pokojnin – njegov prispevek v pokojninsko blagajno bo neznaten -, pač pa zato, da bo še lažje kadrovala po državnih podjetjih ter privatizirala.”
Vladni demografski sklad ne bo imel pozitivnih učinkov na pokojninsko blagajno
Demografski sklad, kot si ga je zamislila vlada, ne more rešiti problema finančne podhranjenosti javne pokojninske blagajne, saj bo njegov prispevek v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) zanemarljiv, niti približno ne more poleg tega rešiti še problema financiranja dolgotrajne oskrbe in družinske politike. Ob predpostavkah dve odstotne povprečne letne donosnosti kapitalskih naložb države bi lahko sklad leta 2040 v pokojninsko blagajno vplačal okrog 200 milijonov EUR, kar je le 8 odstotkov pričakovanega primanjkljaja ZPIZ. Medtem ko se bo vlada trkala po prsih z ustanovitvijo demografskega sklada, bo več kot 10.000 starejših še naprej obupano čakalo na sprejem v prenatrpane ter kadrovsko in finančno podhranjene domove starejših občanov, več kot 240.000 upokojencev pa bo še naprej prejemalo pokojnine, nižje od 600 EUR.
Demografski sklad je nov vzvod za privatizacijo državnega premoženja
Vlada Janeza Janše z ustanavljanjem sklada ne skrbi za upokojence, temveč zase. Z ustanovitvijo sklada bo pridobila nove vzvode za poseganje v nadzorne odbore slovenskih družb ter za privatizacijo državnega premoženja. ZNDS namreč razveljavlja trenutno ureditev po kateri mora država pri pomembnih naložbah ohraniti 25 odstotni delež in eno delnico, zato obstaja nevarnost, da se bodo pomembne naložbe degradirale na raven portfeljskih, kar bi pomenilo, da bo imel sklad proste roke pri privatizaciji podjetij kot sta Krka in Petrol. Z uveljavitvijo ZNDS bo nastala tudi dolgotrajna pravna praznina, ki bo skladu po ustanovitvi omogočila enoletno poslovanje mimo sleherne varovalke pred privatizacijo. Nova strategija upravljanja kapitalskih naložb države, ki vsebuje vsaj minimalne varovalke pred privatizacijo in določa dovoljene izpostavljenosti naložb sklada, bo namreč sprejeta šele slabo leto po uveljavitvi ZNDS. To pomeni, da bo imel sklad ves ta čas v rokah bianco menico za razprodajo javnega premoženja.
Vlada Janeza Janše iz nadzornih odborov v celoti izključuje predstavnike delavcev
Poleg tega sklad vladi omogoča samovoljno poseganje v nadzorne organe slovenskih družb: med drugim ukinja zakonsko podlago, ki predstavnikom zavarovancev zagotavlja imenovanje polovice članov nadzornega sveta Modre zavarovalnice in s tem skladu prepušča prosto pot za mešetarjenje z več kot 1,3 milijarde EUR sredstev približno 320.000 varčevalcev v pokojninskih skladih. Poleg tega pa ZNDS, v popolnem nasprotju z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju in s 75. členom Ustave Republike Slovenije, ki določa, da delavci sodelujejo pri upravljanju gospodarskih organizacij in zavodov, vse vzvode za upravljanje in nadzor daje v roke političnim strankam in vladi. Demografskemu skladu ne bo treba upoštevati niti ustavno zagotovljene pravice delavcev do soupravljanja niti ti. Lahovnikovega zakona, ki omejuje prejemke vodilnih kadrov v državnih podjetjih. Vlada Janeza Janše bo tako dobila popoln nadzor nad praktično vsem državnim premoženjem, poleg tega pa bo lahko vodilne kadre sklada za njihovo uslužnost nagrajevala z neokusno visokimi plačami. Vsi tisti, ki so v največji meri zaslužni za proizvodnjo javnega bogastva in hkrati predstavljajo populacijo, kateri naj bi bil sklad namenjen – sedanji delavci so namreč bodoči upokojenci – pa bodo iz upravljanja in nadziranja državnega premoženja v celoti izključeni.
Skladno s temeljnimi demokratičnimi načeli naj o smeri razvoja naše družbe odloča ljudstvo
Zaradi popolnoma zgrešene zasnove sklada, ki ne rešuje pokojninske blagajne, vzpostavlja pa nove vzvode za privatizacijo javnega premoženja in tepta pravice delavcev do soupravljanja z bogastvom, ki so ga sami ustvarili, državnemu zboru predlagamo, da razpiše posvetovalni referendum, referendumsko vprašanje pa naj se glasi: »Ali ste za to, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme Predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ne rešuje problema financiranj pokojnin, pač pa vladi Janeza Janše še povečuje možnosti kadrovanja po državnih podjetjih in privatizacijo?«
