Zavarovalnica Vzajemna je začela medijsko kampanjo za pritisk na Vlado za ohranitev izkoriščevalskega in regresivnega sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovalnice si vsako leto prilastijo 50 milijonov evrov “obratovalnih stroškov”. Od začetka izvajanja dopolnilnega zavarovanja – javne službe, katere namen je zagotavljanje zdravstvene oskrbe in ne kovanje dobičkov – so imele 108,6 milijonov evrov čistega pozitivnega izida. Zdaj jih skrbi za svoj žep, potem ko to obliko regresivne dajatve, ki jo pobirajo zasebna podjetja, ukinjamo. Njihova predlagana alternativa je jasna – obdržati ves kapital in ves denar, ki so ga z izvajanjem dopolnilnega zavarovanja nagrabili v rokah kapitalističnega razreda.
Po trenutno veljavni zakonodaji se Vzajemna namreč ne more preoblikovati, če tega ne sklene skupščina vseh njenih članov – torej oseb, ki imajo pri Vzajemni sklenjeno kakršnokoli zavarovanje in vanjo vplačujejo premijo. Leta 2021 je imela Vzajemna 818.067 članov, od tega 95% samo iz naslova dopolnilnega zavarovanja. Ko bo dopolnilno zavarovanje enkrat ukinjeno, bo v Vzajemni ostalo le še dobrih 50.000 članov, ki pa bodo upravljali z vsem njenim preostalim premoženjem – premoženjem, ki je nastalo izključno zaradi tega, ker je Vzajemna izvajala dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kar je bil tudi osnovni namen njene ustanovitve. Zato je bila oblikovana kot družba vzajemnega zavarovanja.
Ves know-how, vse nepremičnine, ves informacijski sistem, vse baze zavarovancev- skratka vse, kar je Vzajemni omogočilo razvijati “zavarovalniške produkte”, je nastalo na podlagi regresivne dajatve, ki so jo zavarovanci v Sloveniji plačevali v obliki dopolnilnega zavarovanja. S tem pa so na osnovi namena ustanovitve Vzajemne, postali njeni člani – člani, ki imajo v primeru preoblikovanja družbe v delniško, pravico do sorazmernega deleža premoženja.
Predlog, ki ga predlaga Vlada, to upošteva v največji možni meri. Za potrebe preoblikovanja Vzajemne v delniško družbo “zamrzne” status oseb, ki so imele v njej sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, tako da bodo po preoblikovanju še vedno upravičene do svojega deleža v zavarovalnici. V nasprotnem primeru do njega ne bi bili upravičeni, saj se z 31. 12. 2023 koncept dopolnilnega zavarovanja ukinja. Sorazmeren delež, ob tem pa tudi največji delež bo pripadel ustanovitelju, to je ZZZS, ki bo prav tako imel opcijo postati solastnik (delničar) preoblikovane zavarovalnice.
S stališča politike stranke Levica bi bila najboljša izbira direkten prenos celotnega premoženja zavarovalnice na ZZZS kot zdravstveno blagajno, katere namen in poslanstvo je upravljati z našimi prispevki za zdravstveno zavarovanje. Zaradi ustavnopravne vprašljivosti take rešitve v odnosu do položaja Vzajemne, ki opravlja tudi storitve, ki niso v javnem interesu (tržna zavarovanja), je predlog Vlade pravzaprav edina možna ureditev.
Zaposlene v Vzajemni vodstvo uporablja kot ščit za svoje apetite po koncentriranju premoženja, ki si ga je zavarovalnica v letih obstoja prilastila na plečih ljudi, plačnikov premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Brez tega zakona bi se Vzajemna prav tako preoblikovala v delniško družbo, saj pogoji, pod katerimi se je oblikovala kot družba za vzajemno zavarovanje, ne obstajajo več – razlika bi bila le v tem, da bi bilo njeno premoženje izključno v rokah bogatih, ki si lahko privoščijo dodatna tržna zavarovanja.
Z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja, njegovim prenosom na ZZZS in uvedbo pravične proporcionalne obremenitve plač in kapitala bomo financiranje slovenskega zdravstva postavili nazaj na solidarne in ne-tržne noge. Pri tem pa ne smemo dopustiti, da kapital s svojim zlatim padalom iztisne še zadnje kaplje profita, ki jih lahko.
