Pred dnevi smo izvedeli, da se je energetski holding HSE zakockal na evropskem trgu električne energije (tako, da je vnaprej razprodajal preveč energije, zdaj pa mora kupovati po bistveno dražjih cenah). Na ta način so špekulanti v času, ko drugod energetske družbe beležijo rekordne dobičke, nabrali že za 460 milijonov evrov izgube. To je skoraj toliko kot knjigovodska vrednost celotnih Dravskih elektrarn!
Takšni ekscesi so postali že tipični za mednarodni energetski trg. Zato je primerneje reči, da imamo dandanes cenovno, ne pa energetske krize, in povzročil jo je pohlep špekulantov. Potem so na trg vstopili še finančni skladi, ki jim je malo mar za varno, zanesljivo ter finančno vzdržno oskrbo – vodila jih je izključno želja po zaslužku. In zaslužki so v tej zgodbi enormni. S tem se je spravilo na kolena celotno evropsko gospodarstvo in seveda tudi gospodinjstva ter s tem slehernika. Posledice za Slovenijo so ogromne.
Da trg z energenti še zdaleč ne uravnava ničesar, bi moralo biti dandanes že vsem jasno. Toliko bolj, ker je upravljanje oskrbe z električno energijo nekoč že potekalo s tehnokratskim planiranjem in na temeljih optimizacije. Sistem je deloval brezhibno. Vpeljava prostega trga na to področje izrednega pomena je bila velika napaka.
V Sloveniji smo v oskrbi z električno energijo v 85% samozadostni. Če od celotne porabe odštejemo velike direktne odjemalce, ki si v vsakem primeru morajo priskrbeti zadostno količino energije na trgu, proizvedemo krepko več, kot potrebujemo za gospodinjstva, javno rabo in energetsko nezahtevno industrijo. Naj tudi spomnim, da evropska zakonodaja dopušča omejevanje trga v kriznih razmerah, česar bi se vsekakor morali poslužiti. Nenazadnje imamo ob cenovni krizi še precej hujšo krizo in sicer podnebno. Ponovno postati energetsko suvereni tako ni nikakršna misija nemogoče. Potrebna bi bila spojitev obeh bilančnih skupin, vertikalne povezave in optimizacija upravljanja. Predvsem pa bi morala vodstva v energetiki namesto o borbi za stolčke in napihovanju bilančnih poročil razmišljati o varni, zanesljivi in cenovno vzdržni oskrbi za prebivalstvo (ter seveda o investicijah v obnovljive vire).
Vlado Šega, elektroenergetik
