Poslansko skupino Združena levica je danes obiskala delegacija Sekretariata Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin Sveta Evrope, ki vrši nadzor nad zagotavljanjem pravic do enakosti pred zakonom in enakega pravnega varstva pripadnikov narodnih manjšin v državah Evropske unije. Obiska in pogovora s poslanci Združene levice glede zaščite pravic manjšin, predvsem Romov v Sloveniji, so se udeležili Detlev Rein, Marieke Sanders in Gisella Gori.
Okvirna konvencija predstavlja minimum zagotovil na mednarodni ravni za zaščito manjšin ter pravic in svoboščin pripadnikov manjšin. V omenjeni konvenciji je v prvem členu zapisano, da je zaščita narodnih manjšin ter pravic in svoboščin pripadnikov teh manjšin sestavni del mednarodnega varstva človekovih pravic in kot taka spada v okvir mednarodnega sodelovanja.
Podpisnica konvencije Sveta Evrope je tudi Slovenija, ki se je zavezala, da bo s svojo ustavo in z zakoni zaščitila manjšine, med drugim tudi Rome, in njenim pripadnikom zagotovila poleg pravic in svoboščin, da ohranjajo in razvijajo svojo etnično, kulturno, jezikovno in versko identiteto.
A ker se ravno romska problematika v Sloveniji ureja prepočasi – vladne strategije se oblikujejo predlogo in brez jasnih ciljev, obstoječa zakonodaja je neprimerna in neživljenjska, poleg tega pa država še vedno ni poskrbela za primerno infrastrukturo romskih naselji, kaj šele, da bi zagotovila enakopravnost, poskrbela za socialno varnost in dostojno življenje pripadnikov romske skupnosti -, je delegacija okvirne konvencije zaprosila poslance Združene levice, da podajo oceno stanja.
Matjaž Hanžek je delegaciji okvirne konvencije iz Sveta Evrope orisal probleme, s katerimi se srečuje romska skupnost v Sloveniji, in predstavil zakonske rešitve, s katerimi bi odpraviti obstoječe neskladje med zakonom o romski skupnosti in njegovim izvrševanjem na lokalni ravni. V Združeni levici smo namreč predlagali tri ključne spremembe: da občinam, v katerih živijo Romi, država nameni višjo povprečnino; da se sprejme moratorij na razpolaganje z nepremičninami in zemljišči, v ali na katerih živi romska manjšina; in da člane romskega sveta volijo Romi sami na neposrednih in demokratičnih volitvah na vsake štiri leta.
Čeprav je zakonske rešitve, ki smo jih predlagali v Združeni levici, podprla romska skupnost, jih je prejšnji teden zavrnila vlada s pojasnilom, da bo sama pripravila sistemske rešitve. Vladi bi v Združeni levici še verjeli, če ne bi iste argumente poslušali vsakokrat, ko se iščejo rešitve za izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji. V tem se vlada Mira Cerarja ne razlikuje od drugih dosedanjih vlad, ki niso imele posluha za romsko problematiko.
Matjaž Hanžek: »Vlada Mira Cerarja ne podpira predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o romski skupnosti, ki so ga podprle skoraj vse romske organizacije v Sloveniji. Gre za veliko ignoranco vlade, ki že tri leta obljublja sistemske rešitve, a do zdaj ni naredila nič. Zato dvomim, da je sposobna v enem letu pred volitvami pripraviti boljše rešitve od teh, ki smo jih pripravili v Združeni levici v sodelovanju z romsko skupnostjo.«
