Foto: Matija Sušnik
Uvodna pripomba – o kulturnem marksizmu
Današnje interpelacije vlade ne bi smeli jemati resno – njena vsebina, kot izhaja iz pisnega predloga, je raztresena, brez jasnih fokusov in sloni na zelo trhli in pomanjkljivi argumentaciji. Vlaganje te interpelacije se je pravzaprav zgodilo raztreseno, v prvi vrsti kot prepir med dvema opozicijskima strankama na polju kulturnega boja. Sprva je želela NSi interpelirati ministrico za kulturo zaradi domnevne ukinitve muzeja osamosvojitve, k čemur zaradi prestiža ni želela pristopiti SDS. Potem je slednja sama pripravila interpelacijo celotne vlade kar na okostju NSijeve interpelacije. Že sami začetni koraki kažejo na to, da predlagatelji ne jemljejo resno svojega akta, ki je eno najmočnejših orožij v opozicijskem arzenalu.
Kljub temu pa obstaja druga plat, na katero želim uvodoma opozoriti in ki jo moramo jemati resno – odraža se predvsem v treh odstavkih uvodnega dela besedila. Predlagatelji navajajo, da je politika trenutne vlade in koalicije osnovana na t.i. “kulturnem marksizmu”. Zakaj to izpostavljam in zakaj je to pomembno?
Kulturni marksizem je skovanka, besedna zveza, ki so si jo izmislili in se uporablja v teorijah zarot antisemitske skrajne desnice. V osnovi trdi, da obstaja svetovna, vsesplošna nadvlada nekakšnih kulturnih marksistov, ki da želijo uničiti prav vse temelje zahodne civilizacije.
Ne glede na to, kako odtujeno od realnega sveta to zveni, pa imajo take teorije zarot resne in zaskrbljujoče implikacije in posledice.
Zaskrbljujoče je to, da so na las isto retoriko, s podobno argumentacijo in označevalci uporabljali v nacistični Nemčiji, da so utemeljevali svojo bitko proti sodobnim premikom v družbi za obrambo zgodovinske vloge velike Nemčije – le da sta takrat Hitler in Goebbels to poimenovala “kulturni boljševizem”. Ta kulturni boljševizem je bil paravan za antisemitski projekt, ki se je skrival v ozadju. Na podlagi te ideje so preko svojih medijev vztrajno širili sovraštvo proti vsem, ki so razmišljali drugače in ultimativno pripeljali do ene največjih grozot sodobne zgodovine.
Zveni znano?
Osnovni argument interpelacije je, da želi naša koalicija, pod vplivom nekakšnega kulturnega marksizma, uničiti temelje slovenstva: narod, družino, zasebno lastnino in svobodno podjetništvo. Kot dokaz pa nam ponujajo ukinitev Urada za demografijo, združitev Muzeja osamosvojitve z Muzejem novejše zgodovine in spremembe Zakona o dohodnini.
O kulturnem marksizmu lahko redno berete v časopisih, revijah in spletnih medijih povezanih s stranko SDS. Gonja proti feminizmu, LGBT skupnosti, tujcem ali “levičarjem” na splošno, se spodbuja s polno paro. In to se ne dogaja samo pri nas, ampak po celotni Evropi. In čeprav se morda na prvi pogled sliši kot še ena izmed norih teorij zarot, ima tudi ta resne posledice. Najbolj očitna je tista iz leta 2011, ko je Anders Breivik, strastni pristaš teorije kulturnega marksizma, o katerem je celo napisal manifest, na otoku Utoya na Norveškem umoril 77 ljudi, po večini mladostnikov.
Mislim, da te misli na tej točki ni potrebno nadaljevati, lahko sami precenite njene implikacije in razberete poanto.
Nazaj k interpelaciji
V interpelaciji SDS koaliciji očita, poleg uničevanja temeljev zahodne civilizacije kot take, neoperativnost in pomanjkanje izvajanja programskih zavez, ki si jih je koalicija zadala za to mandatno obdobje.
Enemu najpomembnejših področij – zdravstvu, ki razpada po šivih zaradi večletnega izčrpavanja, tako SDS v požrtvovalni skrbi za javno dobro nameni kar cel odstavek kritike. Še veliko več pa drugim, izjemno pomembnim družbenim vprašanjem, kot so domnevne nepravilnosti v podjetju GEN-I ter kadrovski cunami, ki bi se naj zgodil takoj po prevzemu oblasti. V skrbi za javno dobro se predlagatelji navezujejo tudi na področje javnih financ in na nepojmljivo odločitev koalicije, da skladno s tem, kar je obljubila državljankam in državljanom ter zapisala v koalicijsko pogodbo, spremeni in prekliče uveljavitev nekaterih sprememb Zakona o dohodnini, ki jih je vpeljala prejšnja vlada in zaradi katerih bi državni proračun bil prikrajšan za več sto milijonov evrov. Več sto milijonov, ki so v tem trenutku za prebivalke in prebivalce naše države izjemno pomembni, predvsem v luči izpolnjevanja družbenih potreb.
Prejšnja vlada za seboj ni pustila samo popolnega družbenega razsula, ampak tudi finančno razsulo. Po eni strani s številnimi malverzacijami v času koronakrize – o prvih resnih obrisih preganjanja kriminala s strani najvišjih vladnih predstavnikov ste lahko brali v preteklih dneh – po drugi pa s skrajno neracionalno porabo javnega denarja z ukrepi, ki so pomenili predvsem predvolilne spodbude, ki pa na srečo niso delovale.
Zato je interpelacija, kot je zastavljena, še toliko bolj neodgovorna. Tukaj in zdaj imamo namreč družbo, ki si celi rane dveh let epidemije in hkrati sooča z novimi negativnimi okoliščinami energetske krize, splošne draginje in inflacije. Med tem, ko je opozicija ves čas kritizirala, je vlada v prvih mesecih svojega obstoja iskala rešitve, kako zajeziti vpliv te draginje, predvsem za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Tako je bila inflacija v najbolj kritičnih trenutkih ena izmed najnižjih v Evropi, stanje na področju obvladovanja energetske krize pa se je tudi izboljševalo iz meseca v mesec. V devetih mesecih dela te vladne koalicije, se je kljub nasprotnim očitkom predlagateljev, nabralo za 25 strani dejavnosti in ukrepov, ki zlahka postavijo na laž trditve iz interpelacije.
Ena ključnih zavez Levice pred volitvami je bila, da bomo odpravili vse nestrokovne, negativne in škodljive ukrepe, ki jih je sprejela vlada Janeza Janše. Podobne zaveze sta dali tudi Gibanje Svoboda in Socialni demokrati – zato smo po volitvah oblikovali koalicijo in zapisali koalicijsko pogodbo, ki temelji na teh zavezah. In točno tak ukrep je eden glavnih očitkov interpelacije: združitev Muzeja osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine. Kjer ne gre za nobeno likvidacijo in ukinjanje, temveč za strokovno in s stroko usklajeno odločitev. Muzej osamosvojitve je namreč nastal ob nasprotovanju muzealske in zgodovinarske stroke predvsem kot ideološki projekt SDS, ki je želela uzurpirati pojem osamosvojitve, si zanjo pripisati vse zasluge in svojemu prvaku, ki je malodane sam zaslužen za osamosvojitev, postaviti muzej. Gre za prakse, ki jih lahko praviloma najdemo v avtoritarnih režimih in nimajo kaj iskati v sodobnih demokracijah.
To tudi odvrača pozornost od pomembnih stvari, ki jih je ministrstvo za kulturo uspelo doseči v času od nastanka vlade. Med številnimi ukrepi, moram poudariti, da je ministrstvo za kulturo:
- odpravilo sporno Uredbo o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije, s tem pa ponovno vzpostavilo stabilno financiranje STA in omogočilo avtonomno delo vseh zaposlenih na tiskovni agenciji, ki so bili potisnjeni v nevzdržno stanje zaradi želje po podrejanju s strani prejšnje vlade,
- povišalo je nadomestila za bolniško odsotnost ter dvignilo cenzus za pravico do plačila prispevkov za samozaposlene v kulturi, ki čeprav dosegajo vrhunske rezultate v mednarodnem okolju na številnih področjih kulture in umetnosti, so prepogosto potisnjeni v životarjenje,
- ponovno zagnalo projekt obnove SNG Drame, ki ga je prejšnja vlada enostavno ustavila.
- Pa še to, kipi, ki so bili umaknjeni – zaradi zanikanja polpretekle zgodovine in vseh travm, ki jih imajo v SDS z uporom proti okupatorju – bodo vrnjeni na Brdo.
Pod to vlado beležimo tudi enega najvišjih dvigov minimalne plače v zadnjem desetletju – to je še toliko bolj pomembno, ker smo v obdobju visoke inflacije in povišanih cen osnovnih življenjskih izdelkov. S tem 12% dvigom se bo občutno izboljšalo stanje najranljivejših. Naj spomnim, da imamo v Sloveniji približno 5% tako imenovanih revnih zaposlenih – ljudi, ki čeprav so zaposleni, nimajo dovolj sredstev za preživljanje. Gre za pomemben ukrep, ki bo prispeval k zmanjšanju neenakosti v družbi.
Ministrstvo za delo je tudi aktivno pristopilo k odpravljanju nepoštenih delovnih praks. Inšpektorat za delo je bil kadrovsko okrepljen in sedaj daje večjo pozornost preganjanju izkoriščanju delavcev, ki se prepogosto dogaja pri nas. Sporna primera izkoriščanja delavcev v pakirnici rib na Kozini ter pri enemu od večjih trgovcev s hrano sta obelodanila probleme, s katerimi se soočajo številni zaposleni in cilj inšpektorata je zelo jasno zastavljen: stopiti na prste vsakemu, ki je za svoje dobičke pripravljen kršiti pravice ljudi.
Z vrsto ukrepov, namenjenih blaženju energetske krize in draginje, ki jih je pripravilo ministrstvo za delo, je vlada naslovila stiske številnih:
- upokojencev, z enkratnim energetskim dodatkom ter najvišjo posamično uskladitvijo pokojnin v zadnjem desetletju;
- družin, z dodatkom za preprečevanje energetske revščine za vse prejemnike otroškega dodatka. Tako je bil dodatek izplačan trikrat 327.000 otrokom v skupni višini skoraj 60 milijonov evrov;
- najbolj ogroženim gospodinjstvom – prejemnikom denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka
K razvoju družinskih politik je ministrstvo za delo prispevalo še dodatno s spremembami na področju pravic staršev ob rojstvu otroka, s katerim bosta lahko starša bolj enakopravno delila skrb za otroka, z višjim starševskim nadomestilom in zagotavljanjem boljših pogojev za skrajšan delovni čas zaradi nege in varstva otroka, ki jo bosta lahko koristila oba starša. Toliko o uničevanju družine.
V času, ko je opozicija naredila vse, da prepreči normalno delovanje vlade – sprva z vlaganjem več kot tridesetih zakonov v zakonodajni postopek, kar so nadgradili z referendumom na Zakon o vladi in zakon o Dolgotrajni oskrbi, s katerima se je po eni strani organiziralo delo vlade skladno s koalicijsko pogodbo po drugi pa zagotavljajo sredstva za delovanje dolgotrajne oskrbe do prenove zakona, je vlada vseeno delala s polno paro.
Ekipa ministrstva za solidarno prihodnost, ki je zaradi referendumov delovala pod okriljem ministrstva za delo, je še preden je ministrstvo dejansko nastalo delala na vsem potrebnem, da zagotovi tisto, za kar smo dobili zaupanje ljudi na volitvah.
Nemudoma se je pristopilo k urejanju področja dolgotrajne oskrbe. Prejšnja vlada je namreč z všečno potezo sprejela zakon, ki ga ni uspela sprejeti še nobena od preteklih vlad in je zagotavljal širok obseg pravic uporabnikom dolgotrajne oskrbe. A je v svoji predvolilni maniri napisala zakon, ki ga ni bilo mogoče izvajati in ni imel zagotovljenih nobenih sredstev, na kar je opozarjala tako strokovna javnost kakor zainteresirana civilna družba.
A ravno trenuta vlada je tista, ki je v prvem koraku je zagotovila sredstva za izvajanje zakona za leto 2023, trenutno pa se pripravlja celovita prenova Zakona, ki bo kmalu v javni razpravi in obravnavi in s katero bo postavljen sistem, s katerim bo omogočen dostop do dolgotrajne oskrbe z ustreznim modelom financiranja te tako pomembne dejavnosti za našo družbo.
Prav tako je v vsem tem času, ko je opozicija zavirala delo vlade, ekipa Levice na ministrstvu za solidarno prihodnost pripravljala temelje prenovljene stanovanjske politike. Politike, ki bo zagotovila stabilno gradnjo javnih najemnih stanovanj, s katero bomo številnim zagotovili nekaj, kar bi vsi morali razumeti kot osnovno človekovo pravico – pravico do doma.
Za zaključek
Spoštovani predstavniki predlagateljev.
V svetu, v katerem živite vi – svetu preteklosti, predvsem pa svetu sle po oblasti za vsako ceno, očitno ni prostora za razumevanje stisk sodobne družbe.
Pred vami stoji koalicija, ki je trdna in prepričana, da izpelje nekaj ključnih reformnih projektov v dobro prebivalk in prebivalcev te države.
Medtem, ko vi ne morete preboleti izgube oblasti in tega, da je ljudstvo večkrat v zadnjem letu reklo ne vašim politikam: najprej na volitvah pred enim letom, nekoliko kasneje še na treh referendumih, se mi trudimo, da izpeljemo projekte, ki bodo dobri za ljudi.
Trenutno je v družbi kopica težav, ki jih je potrebno rešiti v zdravstvu. V kratkem se bomo pogovarjali o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V Levici smo ves čas poudarjali, kako pomembna je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, enega od temeljev privatizacije slovenskega zdravstva in enega najbolj nepravičnih davkov v državi. Pohlep zavarovalnic je povzročil pospešitev zastavljene časovnice in samo potrjuje, da smo odločeni, da zdravstveno reformo izpeljemo. Z interpelacijami in drugimi manevri tega ne boste ustavili.
V polnem teku je prenova enotnega sistema plač v javnem sektorju, ki je zaradi dolgoletnih popačenj, podobno kot v zdravstvu, prišel daleč od tega, da bi bil enoten. S prenovo, ki jo v Levici močno pozdravljamo in podpiramo, se bo uvedel en od najbolj ključnih korakov k pravičnejši ureditvi sistema plač: določitev prvega plačnega razreda kot razreda, ki je izenačen z minimalno plačo. Postavljena bodo ustrezna razmerja med najnižjo in najvišjo plačo v sistemu ter vzpostavljeni panožni stebri, znotraj katerih se bodo socialni partnerji pogajali po dejavnosti in ne več vsak samo zase. Tudi tega ne boste ustavili z dnevi, kot je današnji.
In še enkrat moram poudariti vzpostavitev stanovanjske politike. Tržne razmere, ki so pripeljale do tega, da so cene nepremičnin in najemnin tako visoke, da si jih vse manj ljudi, predvsem mladih, ki bi želeli vzpostaviti svojo, neodvisno življenjsko pot, ne more privoščiti, ne bodo nikoli delovale v korsit javnega interesa. Mi pa zahtevamo stanovanja za vse, ne le za peščico. Zato je vzpostavitev sistema stabilne izgradnje in financiranja javnih najemnih stanovanj edino zagotovilo, da bodo ljudje imeli lažji dostop do strehe nad glavo, istočasno pa da bodo cene nepremičnin in tržnih najemnin pričele padati. Solidarnosti ne morete ustaviti.
V Levici so nam družbene potrebe in prioritete zelo jasne: imamo dolgoživo družbo, soočamo se s podnebnim zlomom, zdravstveni sistem je pod hudimi pritiski, kriza kapitalizma je pripeljala do enih največjih neenakosti tudi v najbolj razvitih družbah, primanjkuje nam dostopnih stanovanj. Za vse to je odgovor v stabilnih javnih storitvah, ki jih zagotavlja država kot temelj skupnosti. Če bomo ta cilj dosegli, smo naredili razvojni preboj desetletja.
Lahko pristanemo na to, da se katera stvar odvija počasneje, kot si vsi skupaj želimo – predvsem ljudje, ki po dolgih letih praznih obljub končno vidijo možnost, da se socialno in okoljsko pravične obljube udejanjijo. Da bi bile pokojnine višje in pravičnejše odmerjene, da bi se stanovanja že pospešeno gradila, da bi bilo dopolnilno zavarovanje že ukinjeno in javno zdravstvo stabilizirano in brez odtekanja javnih sredstev v zasebne žepe. To kritiko sprejemamo, a desetletja napak se ne da popraviti v desetih mesecih, brez premisleka in z vrsto struktur, ki nasprotuje vsakršni spremembi, začenši s tem hramom demokracije.
Vaš namen je jasen: v škodo ljudi in v lastno korist skušati rušiti koalicijo. Naš cilj pa tudi: zagotoviti, da se v čim večji meri izpolni koalicijska pogodba, ne glede na vse ovire, ki letijo pod noge.
Ljudje računajo na nas – ne bomo jih pustili na cedilu.
