31. avgusta je v starosti 88 let umrl sociolog Immanuel Wallerstein. Wallerstein je v slovenskem kritičnem družboslovju razmeroma poznan avtor – in kot tak je pomembno vplival tudi na mnoge izmed ustanoviteljev in ustanoviteljic Levice in njenih predhodnic iz časov študentskega aktivizma.
Wallerstein je vedno zagovarjal, da moramo svet obravnavati kot enoten globalni sistem. V tem sistemu nekatere družbe spadajo v center, medtem ko imajo druge to nesrečo, da so pristale na periferiji.
Med centrom in periferijo vselej poteka asimetričen prenos presežne vrednosti. V eno smer poceni surovine in polizdelki za nizko ceno ob visokem izkoriščanju delovne sile – v drugo pa končni izdelki, ki omogočajo višje dobičke. Države centra imajo vselej razvejano gospodarstvo in so odpornejše na gospodarske pretrese, medtem ko je usoda držav periferije ponavadi odvisna od enega samega izvoznega izdelka, kot so na primer nafta, banane ali tekstil.
Slovenija se takem sistemu nahaja nekje na polovici, na polperiferiji. Za vsako Krko in Gorenje na eni strani se lahko spomnimo Mure ali T.A.M. na drugi – podjetij, ki niso našla odgovora na uveljavljene izdelke globalnega severa, niti niso bila dovolj poceni proti konkurenci globalnega juga.
Center bo vedno imel na voljo vrsto sredstev, ki mu omogočajo, da ohranja svoj monopolni položaj. Od tehnološke prednosti preko patentne zakonodaje do ugleda znamk pa vse do političnih pritiskov, vpliva prek mednarodnih institucij in včasih tudi vojaških intervencij.
(Pol)periferija se tako vedno nahaja pred nemogočo izbiro. Igrati po pravilih centra in sprejeti svojo podrejeno vlogo ali pa se upirati in biti izključena tudi iz tega. Države postsocialistične tranzicije, ki so jim v devetdesetih zahodni svetovalci in mednarodne institucije zapovedovali brezpogojno privatizacijo in liberalizacijo v zameno za posojila in investicije, so primer, ki smo ga izkusili tudi na lastni koži. Diktati, ki jih danes prejemamo iz Bruslja in Berlina v stvareh, kot sta sanacija bank in odprodaja še zadnjih državnih podjetij, pa nadaljevanje iste zgodbe po vstopu v evrsko območje.
Wallerstein je vse do svoje smrti ostal zagovornik tega, da moramo preseči ta sistem neskončnega tekmovanja vseh proti vsem, ki bo vedno proizvedel več poražencev kot zmagovalcev, saj je obstoj prvih ravno razlog uspeha drugih. V svojih zadnjih letih je Wallerstein komentiral predvsem nestabilnosti sistema, kot sta na primer izvolitev Donalda Trumpa in njegova trgovinska vojna s Kitajsko.
V slovenščino imamo prevedenih pet Wallersteinovih del. Priporočamo Uvod v analizo svetovnih-sistemov, kratko in razumljivo knjigo, za katero ni potrebno družboslovno predznanje (https://plus.cobiss.si/opac7/bib/226900992).
To je bil nasploh Wallersteinov slog, odraz njegovih prepričanj.
V Levici izrekamo najgloblje sožalje Wallersteinovi družini, prijateljem in družboslovni skupnosti.
