V preteklosti so se javne ustanove množično znebile čistilk, varnostnikov in drugega podpornega osebja in jih prezaposlile na zunanje izvajalce. Ti delavci sicer še vedno delajo za javne ustanove, nimajo pa enakih pravic, kot če bi bili v njih zaposleni. Ne samo, da zanje ne veljajo kolektivne pogodbe za javni sektor, njihovi novi delodajalci (recimo zloglasni Manicom., d.o.o.) pogosto kršijo njihove osnovne delavske pravice.
V zadnjem času je sindikatom v nekaterih ustanovah uspelo doseči ponovno zaposlitev delavcev, ki so delali preko zunanjih izvajalcev. Znani so primeri zaposlitve čistilk in drugega kadra na ljubljanski Filozofski fakulteti in fakulteti za družbene vede ter v nekaterih zdravstvenih zavodih. Toda ti primeri so redki, ker zakonodaja še vedno strogo omejuje dodatno zaposlovanje pri proračunskih uporabnikih.
Zato je Levica na pobudo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam in Delavske svetovalnice predlagala, da se v Zakonu v izvrševanju poračunov za leti 2018 in 2019 uvede posebno izjemo za take primere. Predstavniki vlade in koalicije predloga niso podprli niti niso predlagali alternativne rešitve. Te odločitve ni mogoče razumeti drugače, kot da pristajajo na neenakopravno obravnavo ljudi, ki so dejansko njihovi sodelavci.
Miha Kordiš: “Levica ne bo nikoli pristala na ločevanje javnih uslužbencev na prvorazredne delavce, za katere veljajo kolektivne pogodbe, in drugorazredne delavce, s katerimi lahko delodajalci ravnajo, kakor želijo. Še naprej se bomo zavzemali za to, da javne ustanove in državna podjetja zaposlijo vse delavce, ki jih stalno potrebujejo. Vse ostale podporne delavce, ki delajo za javni sektor, pa bi zaposlili v novem javnem podjetju, servisu skupnih služb.”
