Kopičenje odpadne embalaže v zbirnih centrih komunalnih podjetij zaradi nepripravljenosti zasebnih družb za ravnanje z odpadno embalažo za njen prevzem je še en dokaz o zgrešenosti trajnega outsourcanja javnih gospodarskih služb. Primer kaže, kako hitro lahko javni interes postane talec kapitalskih interesov zasebnih koncesionarjev, medtem ko država zaradi zanemarjanja lastnih zmogljivosti za uresničevanje javnega interesa le nemočno stoji ob strani in opazuje vse večjo goro smeti.
Rastoča gora odpadne embalaže
Komunalna podjetja v Sloveniji imajo trenutno več kot osem tisoč ton neprevzete komunalne odpadne embalaže. Prostora za njeno shranjevanje zmanjkuje. Po besedah direktorja ljubljanske Snage se količina odpadne embalaže v ljubljanskem zbirnem centru približuje masi, ob kateri ne bo več mogoče zagotavljati požarne varnosti.
Kopičenje odpadne embalaže na dvoriščih komunalnih podjetij je posledica neodvažanja embalaže s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo. Gre za zasebne družbe, ustanovljene z namenom kovanja dobičkov. Te družbe nočejo prevzeti deleža embalaže, ki jim ga vsakoletno predpiše vlada, ampak le količino, za katero je vnaprej predpisana embalažnina. Slednjo plačujejo podjetja, ki na trg plasirajo več kot 15 ton embalaže. Več se jim po tržni logiki preprosto ne izplača. “Uporu” družb za ravnanje z odpadno embalažo je pred nekaj meseci pritrdilo tudi upravno sodišče. V primeru, da se sistem ravnanja z odpadno embalažo ne uredi, se bo do konca leta v Sloveniji nabralo okrog 40.000 ton odpadne embalaže.
Javno podjetje za ravnanje z odpadno embalažo
Kriza, v kateri se je znašla Slovenija zaradi sodbe upravnega sodišča in odločitve dobička željnih zasebnih družb za ravnanje z odpadno embalažo, je še en dokaz zgrešenosti neoliberlanega reševanja družbenih problemov z njihovim prenosom na prosti trg.
Odvoz in obdelava odpadkov sta službi bi se morali izvajati neprofitno s strani podjetij v javni lasti, ki bi bila pod neposrednim nadzorom države ali občin. S takšno rešitvijo, ki jo je v medijih nakazal tudi direktor ljubljanske Snage, simpatiziramo tudi v Levici.
Zmanjšanje odpadne embalaže in ostalih smeti
Kitajska se je ravno v času kopičenja odpadne embalaže v naših zbirnih centrih odločila, da ne bo več smetišče za svetovno potrošniko družbo. Zato so se na hitro začele iskati nove lokacije za odlaganje smeti iz t. i. razvitega sveta. Ta se sicer rad ponaša s svojo okoljsko naprednostjo, medtem ko državam v razvoju soli pamet o trajnostnem razvoju in krožnem gospodarstvu, hkrati pa jih masovno zasuva z odpadki, v katerih bi že zdavnaj utonil.
Iskanje novih smetišč je seveda napačen način reševanja te problematike. Prav tako je napačno sanjanje o gradnji novih sežigalnic, kjer te smeti magično “izginjajo”. Ravno nasprotno: treba je zmanjšati količino odpadkov, ki jih proizvedemo, ter na odpadke začeti gledati kot na surovino, ki jo lahko sami ponovno uporabimo. Šele takrat bo “krožno gospodarstvo” postalo nekaj več kot samo obrabljena floskula, ki jo je v svojem mandatu zelo rada uporabljala trenutna vlada v odhajanju, za njegovo realizacijo pa storila bore malo.
