Skupnosti Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov se že več kot dve desetletji neuspešno prizadevajo za priznanje statusa manjšin v Sloveniji in ureditev kulturnih pravic. Ker so vprašanja manjšin in njihovih kulturnih pravic del temeljnega razmisleka o enakopravnih družbenih oblikah, menimo, da je končno napočil čas, da se prekine s politično ignoranco, kulturne pravice narodnih skupnosti iz SFRJ pa zakonsko uredijo.
Leta 2011 je bila sprejeta Deklaracija Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji. Z Deklaracijo je bil priznan obstoj narodnostnih skupnosti bivše SFRJ, izvršilnim organom pa je bilo naročeno, da se poleg že doslej priznanih posameznih pravic za pripadnike teh skupnosti, ki predstavljajo 10 oziroma 11 odstotkov prebivalcev Slovenije, začnejo urejati tudi vse druge pravice, ki izhajajo iz omenjene Deklaracije in mednarodnopravnih dokumentov, ki urejajo vprašanja narodnih manjšin. V vseh teh letih za ta korak očitno ni bilo dovolj politične volje, uresničevanje pravic pripadnikov nekdanje SFRJ pa je bilo odvisno od volje vsakokratne vlade.
Da je Slovenija do danes za ureditev pravic pripadnikov narodov nekdanje SFRJ naredila premalo, potrjuje tudi primerjalna analiza podatkov iz bivših republik SFRJ, ki so statuse in kulturne pravice manjšin že uredile. Na neprimerno ureditev pravic opozarjajo tudi številne domače in evropske institucije ter strokovnjaki s področja manjšin.
Zato je edina prava rešitev, ki jo zagovarjamo vse koalicijske stranke, da se z zakonom naslovil področje uresničevanja kulturnih pravic narodnih skupnosti iz bivše SFRJ, s ciljem spodbujanja razvoja in ohranitve njihove narodne identitete ter krepitve njihove pozicije v slovenski družbi. Zakon v ta namen predvideva dve ključni rešitvi:
Za uresničevanje kulturnih programov in projektov pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji bo pristojno ministrstvo za kulturo. To pomeni, da se bo financiranje oziroma sofinanciranje kulturnih projektov in programov pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ preko javnih pozivov oziroma javnih razpisov preneslo z Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti na ministrstvo za kulturo.
Svet Vlade Republike Slovenije za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ bo dobilo status stalnega vladnega posvetovalnega telesa. Novo vladno posvetovalno telo bo nastalo s preoblikovanjem sedanjega sveta po analogiji ustanovitve dveh drugih posvetovalnih teles vlade – Sveta za Slovence po svetu in Svet za Slovence v zamejstvu. Svetu bo predsedoval minister, pristojen za kulturo, predstavniki narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ pa bodo v svet imenovani s strani njihovih reprezentativnih organizacij.
Z zakonskimi rešitvami, pod katere sta prvopodpisana dr. Matej T. Vatovec (Levica) in Sandra Gazinkovski (Svoboda), v koaliciji stremimo k uresničevanju tistih kulturnih pravic, ki bodo pripadnikom narodnih skupnosti iz bivše SFRJ končno omogočile, da v stalnem dialogu z državo ohranjajo svoje narodne, jezikovne in kulturne značilnosti. S tem pa tudi krepimo spoštovanje človekovih pravic in zagotavljamo enakopravno integriranosti novih manjšin v slovensko družbo.
