V Levici smo uspeli oblikovati politično voljo za zaprtje trgovin ob nedeljah. S poslanskimi skupinami LMŠ, SD, SAB, Desus in NSI smo uskladili rešitev, po kateri bo vsem delavcem v trgovini, ob nedeljah zagotovljena pravica do počitka. Za zakon in manjša dopolnila smo že vnaprej zbrali absolutno večino, 46 glasov podpore.
Osnovni namen predloga Levice je uresničiti referendumsko voljo ljudstva na način, ki bo zagotovil, da bodo delavci ob nedeljah prosti. V osnovnem predlogu smo opredelili, da morajo biti vse trgovine ob nedeljah zaprte, z izjemo trgovin na bencinskih servisih, letališčih, avtobusnih in železniških postajah ter v bolnišnicah. Z drugimi poslanskimi skupinami smo se dogovorili še za dve izjemi, in sicer bodo lahko odprte trgovine v pristaniščih za javni promet ter na mejnih prehodih.
Odprte bodo lahko manjše trgovine, v katerih ob nedeljah dela podjetnik ali poslovodja sam
Glavna novost je amandma, ki manjšim trgovinam (do 200 kvadratnih metrov) omogoča obratovalni čas brez omejitev, a le, če delo ob nedeljah in dela prostih dnevih opravlja izključno nosilec trgovinske dejavnosti oziroma njegov zakoniti zastopnik ali prokurist. V praksi to pomeni, da je v nedeljo lahko odprta trgovina, ki jo ima v lasti samostojni podjetnik, če delo v tem času opravlja sam oziroma preko osebe, ki je pooblaščena, da vodi posle njegovega podjetja. V primeru, da gre za družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), lahko delo opravljajo direktorji ali pooblaščeni prokuristi. Ta amandma, oblikovan po švicarskem zgledu, pomeni, da bodo vsi zaposleni v trgovinah ob nedeljah prosti – a hkrati omogočamo manjšim trgovinam preživetje, če bo le tam delal podjetnik sam (oziroma skupaj s prokuristom, drugim direktorjem ipd.). Družinski člani bodo lahko delali, a pod pogojem, da bodo v podjetju direktorji, poslovodje ali pooblaščeni prokuristi. S tem rešujemo problem manjših trgovin v turističnih krajih, na podeželju, v mestnih središčih.
Bistvo pa je, da bodo delavci v trgovini, ki pogosto delajo izmenično, ob nedeljah, z nestalnimi urniki in imajo zaradi tega okrnjeno zasebno in družinsko življenje, ob nedeljah odslej lahko doma.
Uresničujemo tako voljo ljudstva kot voljo zaposlenih
Za zaprtje trgovin ob nedeljah obstaja široka družbena podpora, kar potrjujejo številne raziskave javnega mnenja. Zadnja raziskava je pokazala, da vsaj 87 odstotkov vseh prebivalk in prebivalcev v Sloveniji podpira zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih. Zaprtje trgovin zagovarjajo pa zagovarjajo tudi zaposleni v trgovini, ne glede na to, kdo je raziskave opravljal – sindikati ali njihovi delodajalci. V vseh primerih so izražali praktično soglasno podpore zaprtju. In nenazadnje za zaprtje obstaja tudi širok politični konsenz, kar se je potrdilo že ob prvem branju zakona, ko je predlog Levice prejel dvotretjinsko podporo. Zato v Levici upravičeno pričakujemo, da bo naš predlogu zakona dobil tudi večinsko podporo poslank in poslancev na jutrišnji obravnavi na odbor za gospodarstvo državnega zbora in da bo nato v četrtek potrjen tudi na izredni seji državnega zbora.
S tem bomo v Levici naredili pomemben korak v boju za prosti čas. Delovniki v 21. stoletju po vsem svetu postajajo vse daljši, ljudje pa smo vse bolj zreducirani na proizvajalce in potrošnike. Naš cilj pa je družba, v kateri bomo delali zato, da bomo živeli, in ne bomo živeli samo zato, da delamo.
Luka Mesec: “Veseli me, da smo po 17 letih od odločitve na referendumu končno oblikovali politično voljo za zaprtje trgovin ob nedeljah. V Levici smo se več tednov usklajevali s poslanskimi skupinami LMŠ, SD, SAB, Desus in NSi. Delo se je obrestovalo, uskladili smo amandma, ki bo omogočil, da bodo manjše trgovine, v katerih ob nedeljah ne delajo delavci, ampak izključno zakoniti zastopniki, poslovodje, lahko odprte. S to rešitvijo po eni strani vsem delavcem v trgovini, kot 30.000 delavcem, zagotavljamo prosto nedeljo, po drugi strani pa malim trgovinam na podeželju, v turističnih krajih, v mestnih središčih, omogočamo preživetje – edini pogoj je, da ob nedeljah delajo podjetniki sami. Z rešitvijo, ki smo jo oblikovali po švicarskem zgledu, smo že pred obravnavo v DZ zakonu zagotovili absolutno večino, torej 46 glasov podpore, kar pomeni, da lahko zakon preživi tudi potencialni veto Državnega sveta”.
