Stranke vladajoče koalicije nameravajo danes s sprejemom Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR) omogočiti vladi in ministru Toninu nakup 45 bojnih oklepnih vozil Boxer za vrtoglavih 412 milijonov evrov. Ker v Levici močno nasprotujemo temu nepotrebnemu nakupu, smo danes vložili zahtevo, da naj o nakupu 45 oklepnikov za 412 milijonov evrov odloči ljudstvo na referendumu. Zaradi naše vloge danes državni zbor ne bo odločal o ratifikaciji sporazuma. V Levici predlagamo, da naj se referendum izvede skupaj z volitvami v državni zbor, ali pa naj o tem odloči naslednja vlada, ki bo po volitvah premogla več legitimnosti, kot jo ima trenutna oblast.
V zadnjih nekaj letih, od kar je ponudba za nakup na mizi, se je cena cena oklepnikov Boxer hitro spreminjala, iz 207 mio za 56 vozil v letu 2017 na današnjih 412 mio evrov za 45 vozil.
datum |
cena (milijoni) |
število oklepnikov |
cena/oklepnik (milijoni) |
Rast cene oklepnika glede na osnovno ceno (%) |
2017 |
207 |
56 |
3,70 |
0 |
1.1.2018 |
250 |
56 |
4,46 |
21% |
26.7.2018 |
306 |
48 |
6,78 |
72% |
24.7. / 14.12. 2018 |
356 |
48 |
7,42 |
101% |
16.12.2021 |
412 |
45 |
9,16 |
148% |
Posel že od samega začetka teče po ustaljenem scenariju nabave orožja, netransparentno in z vrtoglavo rastjo cene. Nakupu Boxerjev je začela načrtovati Cerarjeva vlada. Ta je leta 2017 nakup ocenila na 207 milijonov evrov za 56 vozil. Potem je nameravala na praktično zadnji dan svojega obstoja na nujni seji državnozborskega Odbora za zunanjo politiko spraviti skozi pobudo za sklenitev sporazuma, na podlagi katerega bi kupili 48 oklepnikov za 306 milijonov. Pobudo za sklenitev sporazuma smo takrat s pogojevanjem podpore mandatarstvu Marjana Šarca preprečili v Levici. Šarčeva vlada je nato ugotovila, da je bilo na tem poslu precej nepravilnosti, cena pa je bila v resnici okoli 356 milijonov evrov za 48 vozil.
Nato je na oblast prišla vlada Janeza Janše. Pod ministrovanjem Mateja Tonina je cena posla zrasla na 412 milijonov evrov za samo 45 oklepnikov. Vse skupaj se je sprejemalo netransparentno. V nekaj dneh v začetku novembra sta vlada in vladajoča koalicija uspeli na Odboru za zunanjo politiko tokrat končno dobiti zeleno luč za sklenitev sporazuma z organizacijo za skupno oboroževanje. Postopek je tekel zelo hitro, ker naj bi bilo za vzpostavljanje ključnih zmogljivosti Slovenske vojske nujno, da se sporazum ratificira še pred koncem leta 2021. Zakaj naj bi bilo to nujno, ni bilo nikoli pojasnjeno.
Vlada nima nikakršne legitimnosti za nabave orožja, ki ga ne potrebujemo
Velike investicije v oborožitev bi bile upravičene le, če bi bila Slovenija srednjeročno vojaško ogrožena in če bi bile dejansko namenjene obrambi države. Toda investicija v srednjo bataljonsko bojno skupino ne izpolnjuje nobenega od teh pogojev. Slovenijo obdajajo partnerske države. Vse so članice Evropske unije, Avstrija je nevtralna, ostale pa so tako kot Slovenija članice Nata. Tudi predstavniki vlade se strinjajo, da država ni vojaško ogrožena. Za odvračanje drugih groženj, o katerih se veliko govori, pa sta srednji bataljonski bojni skupini neuporabni. Boj proti terorizmu je naloga policije; celo če so angažirane vojaške enote, ne uporabljajo težkega orožja. Uporaba vojaškega orožja za »varovanje meje« je – vsaj za zdaj – na srečo prepovedana. Kibernetsko varnost pa zagotavljajo predvsem civilne ustanove, kot so banke, operaterji omrežij in upravljavci kritične infrastrukture, ter policija. Klasične vojaške enote so za ta namen popolnoma neuporabne.
Vladajoča politika ne vzpostavlja srednje bataljonske bojne skupine za lastno obrambo, ampak po diktatu NATO pakta za sodelovanje v vojnah, s katerimi se pod okriljem Nata v državah svetovne periferije uveljavlja interese velesil, ki so članice pakta. Z nakupom 45 oklepnikov Boxer za 412 milijonov evrov vladajoča politika ne služi interesom prebivalk in prebivalcev te države. S tem nakupom služi profitnim interesom proizvajalca teh oklepnikov in imperialističnim interesom velesil, v službo katerih namerava v prihodnosti pošiljati slovenske vojakinje in vojakinje v teh vozilih. Gre za ogromne vsote denarja, s katerim bi lahko zgradili ne eno, ampak kar štiri infekcijske klinike, na tisoče javnih neprofitnih stanovanj, na desetine domov za starejše občane, polovico drugega tira Divača – Koper, ali pa ta denar vložili v bistveno razvoj znanosti in s tem povezanih delovnih mest, solarizacijo streh stavb v javni lasti, krepitev javnega potniškega prometa itn. S temi vlaganji bi naslavljali resnične grožnje prebivalk in prebivalcev te države, kot so podnebne spremembe, slaba kakovost zraka, pomanjkanje delovnih mest, beg možganov in druge. V resnici bi 412 milijonov evrov verjetno lahko porabili na 412 milijonov načinov, ki bistveno bolj služijo prebivalkam in prebivalcem, kot nakup 45 oklepnikov za pomožno milico za Natove ekspedicijske korpuse.
Predlagamo referendum
Vlada, ki predlaga nakup 45 oklepnikov za 412 milijonov evrov, nima nobene legitimnosti. Zakon, s katerim bi ta nakup zapečatili, sprejema z izredno naglico manj kot pol leta pred državnozborskimi volitvami. Neprecedenčnemu zapravljanju na stotin milijonov evrov za nabave orožja nasprotuje več kot tri četrtine prebivalstva. Zato sta vlada in vladajoča koalicija že onemogočili posvetovalni referendum o zakonu, s katerim namerava vlada zarpaviti 780 milijonov za nakupe orožja po diktatu NATO pakta, prepovedali so zakonodajni referendum o tem zakonu in onemogočili tudi referendum o Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035, s katero se namerava izdatke za nesmiselne nakupe orožja v prihodnjem desetletju in pol še povečati. Zato v Levici ponovno predlagamo, da se volivkam in volivcem omogoči, da se izjasnijo o zapravljanju stotin milijonov evrov za orožje, s čimer vladajoča politika ne uresničuje nobenega javnega interese in zgolj hlapčuje tujim centrom moči in vojaško-industrijskim kompleksom.
O nakupu 45 oklepnikov za 412 milijonov evrov naj odloči ljudstvo na referendumu, ki naj se izvede skupaj z volitvami v Državni zbor, ali pa naj o tem odloči naslednja vlada, ki bo po volitvah premogla več legitimnosti, kot trenutna oblast.