Pred koalicijskimi pomisleki glede zagotavljanja šolskih kosil za vse otroke je Levici uspelo obraniti enega od najpomembnejših ciljev, ki jih je civilna družba zasledovala z novelo Zakona o šolski prehrani. Z letom 2024 bo subvencija za šolsko prehrano pripadala tudi družinam v 4. dohodkovnem razredu, družinam v 5. dohodkovnem razredu pa bo pripadala polovična subvencija.
Ko je postalo jasno, da ima vlada namen prestaviti uvedbo zastonj šolskih kosil za vse otroke na leto 2027, smo znotraj koalicije dosegli, da se v zakon vpiše subvencija za šolsko prehrano za 4. dohodkovni razred ter polovična subvencija za 5. dohodkovni razred. Ker pa v Levici delimo stališče predlagateljev zakona, da mora ta določba stopiti v veljavo čim prej, torej že z naslednjim šolskim letom, bomo naredili vse, da se ta rešitev realizira do konca zakonodajnega postopka.
Prehrana v šolah ima dva namena. Prvi je vzgojni namen, s katerim v otrocih spodbujamo zdrav odnos do hrane in dobro kulturo prehranjevanja, drugi pa je socialni namen, s katerim omogočamo otrokom, da od šolskega časa odnesejo kar največ znanja, ne glede na njihov socialni položaj. Dejstvo je, da se lačen otrok ne more učiti. Po zadnji mednarodni raziskavi glede bralne pismenosti, pri kateri je Slovenija padla za kar 23 točk, je naraslo število otrok, ki vedno pridejo v šolo lačnih, z dobrih 12 odstotkov na kar 25 odstotkov.
Kot socialna država ima Slovenija dolžnost do vseh otrok, ne glede na materialni položaj njihovih družin. Naša skupna dolžnost je, da šolsko prehrano organiziramo na tak način, da kot javna služba pripada vsakemu otroku. Zato bomo v Levici še naprej vztrajali, da v slovenskih šolah noben otrok ne bo lačen.
Poslanka Tatjana Greif: V Levici smo predlagali amandma, s katerim bi v cenzus za brezplačna kosila v osnovnih šolah vključili 4. dohodkovni razred, za 5. dohodkovni razred pa zagotovili polovično subvencijo, da se ne bi dogajalo, da bi tisti na meji izviseli. Veseli nas, da je glede tega v koaliciji strinjanje.
Ampak cilj te spremembe je omilitev posledic draginje in energetske krize, zato si bomo prizadevali, da začne ta del zakona veljati že jeseni, z letošnjim šolskim letom, ne pa šele leta 2024. Takšni projekti bi absolutno morali imeti prednost pred postavkami, kot je oboroževanje.
Lačnih otrok namreč ne sme biti. Po isti raziskavi, ki ugotavlja, da je Slovenija po pismenosti otrok nazadovala za 23 točk, je število otrok, ki hodijo lačni v šolo, naraslo iz 12 na 25 odstotkov.
