Ker Svetlana Slapšak kandidira na listi Levice na prihajajočih državnozborskih volitvah, je njena kolumna v časopisu Večer ob petkih do nadaljnjega zamrznjena. Glede na to, da dr. Slapšak nadaljuje s pisanjem, v dogovoru z avtorico objavljamo današnjo nesojeno kolumno.
Direktor ukrajinskih železnic, ki je brezhibno organiziral potovanje treh predsednikov in dveh drugih politikov na srečanje z ukrajinskim predsednikom v Kijevu, je imel nekaj ostrih besed o brezbrižnosti (»naivnosti«) visokih potnikov glede varnosti. Dodal je, da niti ukrajinskim otrokom ni več treba razlagati, da pametnih telefonov ne smejo uporabljati nenamensko in prepogosto, saj lahko tako ruskim napadalcem razkrijejo položaje… Eden od treh predsednikov, ki se obnašajo slabše od ukrajinskih otrok, je pravkar porabil ŠTIRIDESET minut televizijskega časa v Odmevih in izpostavil svoje zasluge glede bolj ali manj vsega, ob tem pa večkrat žalil javno (“vašo” v njegovem slovarju) televizijo, jo obtoževal laži ter bil smrtno užaljen, ko je bila omenjena nekakšna opozicija. To je tisti predsednik vlade, ki ne plačuje televizijskega prispevka. Namesto da ga v televizijsko stavbo sploh ne spustijo, dokler ne plača računov, tam nazorno oznanja prihodnost, v kateri bo, kadar koli mu bo padlo na pamet, z ekrana lahko poslušal samega sebe, kolikor mu bo padlo na pamet.
In to sploh ni postapokaliptična prihodnost, ampak v veliki meri sedanjost. Televizija je končno zaokrožila medijski prostor, v katerem ni prostora za karkoli levo od SDS, začenši s centrom, ki je za Janšo prav tako neznosen. Levih medijev oziroma medijev blizu levim strankam je v Sloveniji zanemarljivo malo, posebej v obliki tiskanega dnevnika ali revije. Odprt tip mnenjsko-raziskovalne revije s smislom za humor, distanco in alternativo predstavlja dragocena Mladina, ki pa ni levičarska, niti strankarska – to je zagotovo njena največja vrednost. Napadi na Mladino se vedno končajo na najnižji ravni – ko denimo štejejo, koliko izvodov revije naročajo druge, desnici nenaklonjene institucije, predvsem pa javna televizija: zakaj bi res spremljala vse medije, ko pa so na voljo tisti pravi, v službi resnice? Po drugi strani pa je območje desne oziroma medijske scene SDS ogromno in vključuje več televizij, revij, radijskih postaj in portalov, ki so vsi priklopljeni na madžarsko financiranje. Na javni televiziji so v predvolilnem času ukinjene oddaje Studio City, Tednik in Tarča – za katere lahko predvidevamo, da bi druge politične stranke predstavljale povsem drugače kot mediji SDS. To je končni rezultat procesa, ki ga še vedno imenujejo ”uravnoteževanje”: Slovenija je država, v kateri danes povsem prevladujejo mediji ene stranke, ki bi si za povrh podredila še tistih nekaj preostalih velikih medijev, ki sicer niso opozicijski, so pa profesionalni in zato resnično uravnoteženi. Ne bodimo prepričani, da jih bo veliko težje razbiti kot javno televizijo …
Ostaja dejstvo, da pravih opozicijskih medijev v državi ni. Povedano drugače, Slovenija je po poročanju medijev najbliže enostrankarski državi in s takšnimi mediji gremo čez kak mesec na volitve, kot da je vse v redu. Goebbelsovska propaganda, ki se je začela zgodaj in se pred šestimi leti formalno ustoličila z Nova24TV, je dosegla zavidljive rezultate. Edini pravi odgovor na to, kar imamo danes, je ustrezna zakonska regulacija. Še vedno lahko upamo, da se bo to zgodilo, a šele po volitvah in če Janša ne bo zmagal. Evropski parlament je treba seznaniti, da priprave na volitve v Sloveniji potekajo v izrazitem medijskem neravnovesju in ob neenakih pogojih za politične stranke, predvsem opozicijske. Še nikoli to ni bilo tako očitno kot danes. Vprašanje je, ali je mogoče evropskim poslancem predočiti vse grozote Janševih medijev: potrebovali bi prevedeno antologijo besedil, ki so bila izrečena in zapisana v teh medijih. Čeprav je Janša (skupaj z nevidnim Simonitijem) sam veliko prispeval k razumevanju stanja na znamenitem dogodku moj-video (zdaj-me-vidiš-zdaj-me-ne-vidiš) v evropskem parlamentu, bi bil šok fenomena Pirkovič-Tomašič-Perš-Možina zanje bržkone premočan …
In res je lahko učinkovit le pravni ukrep, ko Goebbelsova propaganda začne obračunavati z vsemi, ki niso Janša. Jaz sem že na vrsti, po objavi kandidature je prišlo pričakovano blatenje s strani Borisa Tomašiča, direktorja Nove24TV. Na vse izrečene laži še enkrat navajam ista dejstva: nikoli nisem bila zaposlena na nobeni fakulteti v Srbiji; nikoli nisem bila obsojena za goljufijo ali kar koli drugega; v SFRJ se nisi mogel zaposliti, niti honorarno in posebej ne na univerzi, če si bil obsojen, potrebno je bilo dokazilo o nekaznovanosti – in jaz sem ga predložila, ko sem začela predavati na FF v Ljubljani; takšno dokazilo je bilo potrebno tudi ob vložitvi prošnje za pridobitev slovenskega državljanstva. Torej, lažnivec? Pa ne le eden, ampak več njih, začenši s Požarjem in vključno z vrsto realnih in lažnih avtorjev istih medijev. Skrivnost ostaja, zakaj bi nekdo želel, da se ga njegovi otroci spominjajo kot javno razglašenega lažnivca – in jaz sem samo ena od žrtev takšnih laži. To se bo namreč zgodilo ne glede na rezultate volitev.
Janša resno verjame, da bo sprememba sveta, ki jo prinaša vojna v Ukrajini, diskretno prikrila strašno manipulativno realnost stanja v Sloveniji in prihajajoče volitve. Človek se lahko samo zgrozi nad pohlepom po moči nekoga, ki vojno vidi v takem kontekstu. Toda nekateri njegovi pogledi in izjave se v luči takšne realnosti kažejo kot čisto sprejemljivi – recimo ko gre za pošiljanje orožja v Ukrajino: ja, seveda, pošljimo vse svoje orožje in razglasimo nevtralnost! In novica iz Ukrajine, ki jo je posredoval minister za zdravje, dviguje lase na glavi: bolezni, ki so pri nas popolnoma ali skoraj izkoreninjene, kot so tuberkuloza, otroška paraliza in ošpice, obstajajo med ukrajinskimi otroci. So nam Ukrajinci kulturno bližji? Zakaj in kako so v Ukrajini trideset let po koncu državnega socializma uporabili za uničenje vseh pridobitev socialnega in zdravstvenega varstva? Ali svoboda, za katero se Ukrajinci borijo, pomeni popravljanje te groze? Ali nam bo nova svoboda in nova demokracija skupaj z “drugo republiko” prinesla iste rezultate?
