Parlament je začel z obravnavo novele, s katero dvigujemo starševski dopust za 60 dodatnih dni, z dosedanjih 260 dni na 320 dni (v seštevku za oba partnerja). Hkrati izenačujemo pogoje koriščenja med obema spoloma.
Starševski dopust namreč skoraj izključno koristijo mame, kar dopušča dosedanja ureditev, po kateri ji lahko oče v celoti prepusti svojih (dosedanjih) 130 dni. Samo v letu 2020 je starševski dopust koristilo 17.987 žensk in 820 moških. Posledica je, da so po porodu izrazito nadpovprečno ženske tiste, ki utrpijo posledice v svojem kariernem življenju ali pa celo sploh izpadejo s trga dela. Zato izenačujemo ureditev na način, da bosta imela oba starša po 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta. Izkušnje drugod namreč kažejo, da neprenosljiv dopust spodbudi očete, da ga tudi oni koristijo. Ker hkrati podaljšujemo skupni starševski dopust iz 260 na 320 dni, ne rabi biti mama zaradi očetovih 60 neprenosljivih dni nič na slabšem.
Naš cilj je, da postane koriščenje starševskega dopusta samoumevno za oba spola, namesto da ga očetje v celoti prepustijo mamam – s tem pa tudi večji delež skrbi za otroka in gospodinjstvo. Kot družba moramo stremeti k temu, da sta oba spola karseda enakovredno vpletena v skrb za dom in otroke. Le tako lahko naredimo konec diskriminaciji na številnih kariernih področjih in na trgu dela nasploh – tako žensk, ki želijo delati, kot moških, ki želijo biti več doma.
Novelo čaka še glasovanje na plenarni seji. Spremembe bodo predvidoma stopile v veljavo s 1. aprilom 2023. Za enakopravno delitev dela v družini in gospodinjstvu!
Poleg sprememb starševskega varstva, s katero sledimo EU smernicam, z novelo vnašamo še druge specifične, vendar za določene skupine pomembne dopolnitve:
- krajši delovni čas zaradi varstva otroka lahko koristita oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči 20 ur tedensko (kot je bilo doslej, le da sta morala koristiti ločeno);
- obdobje koriščenja krajšega delovnega časa od polnega zaradi nege in varstva otroka ter obdobje koriščenja starševskega dopusta se podaljša do osmega leta otrokove starosti (doslej je bilo do zaključka 1. razreda);
- delno plačilo za izgubljeni dohodek (DPID), tj. plačilo, ki ga prejme starš, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni, se dviguje z minimalne plače na 1,2-kratnik minimalne plače (enakovredno plačilu družinskih pomočnikov, kot se to ureja v ZDO);
- sorazmerni delež DPID prejmejo tudi starši otrok, ki so občasno nameščeni v institucionalnem varstvu. Natančneje – pravica se prizna za 10 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 90 dni bival doma oziroma za 20 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 180 dni bival doma oziroma za 30 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 270 dni bival doma in so starši v teh primerih dejansko skrbeli zanj v zadnjem letu pred vložitvijo vloge.
- maksimalna višina starševskega nadomestila, ki znaša 2,5-kratnik povprečne mesečne plače, se dvigne, ker spreminjamo definicijo povprečne plače, in sicer ne bo več nominalno določena v ZUTPG, ampak se vzame podatke SURS za preteklo leto.
- osnova za obračun prispevkov za PIZ se zviša z minimalne plače na minimalno osnovo za tiste starše, ki so zaradi skrbi za štiri ali več otrok primorani zapustiti trg dela.
