V luči nedavnih dogajanj in razvoja na področju evropske zunanje politike, predvsem pa na podlagi zgodovinskega poteka dogodkov na območju Bližnjega vzhoda, postaja vse bolj jasno, da zahteva kriza na tem območju, ki traja že od leta 1947, čim hitrejšo rešitev, ki bo v skladu z mednarodnim pravom ter osnovnimi načeli mednarodne diplomacije.
Mednarodna skupnost je v obliki potrjene Resolucije GS ZN 181 leta 1947 dala svojo podporo dvo-državni rešitvi (t.i. “two-state solution”) arabsko-izraelskega spora z načrtom o delitvi Palestine. Predlog rešitve je ponovljen v Resoluciji VS ZN 242 leta 1967, ko so tudi ZDA v pogajanjih v Camp Davidu priznale zahteve in pravico Palestincev do svoje neodvisne države ter postavili mednarodno priznane meje za delitev ozemlja.
Danes že 135 držav članic Združenih narodov, torej 70% držav članic OZN oz. 80% svetovnega prebivalstva, priznava Palestino kot državo, Palestincem pa po Ustanovni listi Združenih narodov omogoča pravico do samoodločbe. 29. novembra 2012 je dobila Palestina status države opazovalke nečlanice ZN, kar je z veliko večino potrdila Generalna skupščina OZN. Slovenija se je tega glasovanja – oportunistično – vzdržala.
Stališče Slovenije do priznanja palestinske države ostaja nespremenjeno od leta 2011, ko je bila neuspešno sprožena pobuda (66. nujna seja OZP). Od takrat naprej se vsaka vlada RS sklicuje na skupno, pasivno, stališče EU-ja glede palestinskega vprašanja.
Palestinsko pravico do neodvisnosti priznava čedalje več držav, med njimi tudi evropske države. Nazadnje, 30.10.2014, je Palestino priznala Švedska, članica EU. Ob priznanju je Švedska opozorila druge države, da je nepriznanje Palestine kot države zaradi Izraelske okupacije v nasprotju z mednarodnim pravom, in jih pozvala, da sledijo njenem vzoru.
Poslanec poslanske skupine Združena levica dr. Matej T. Vatovec je na 3. redni seji Odbora za zunanjo politiko, dva dni pred Švedskim priznanjem Palestine, 28.10.2014, ministru za zunanje zadeve postavil vprašanje glede namer Republike Slovenije v zvezi s priznanjem palestinske države. Iz odgovora ministra je bilo mogoče sklepati, da ministrstvo ne namerava Vladi RS v sprejem predložiti sklepa o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države, kljub nujnosti in pomembnosti priznanja. Dober teden po švedskem priznanju Palestine je Federica Mogherini, visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, po svojem obisku v Gazi izjavila, da “potrebujemo palestinsko državo – to je končni cilj in to je stališče celotne Evropske unije”. (8.11.2014)
Iz navedenega izhaja, da bi priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države pripomoglo k reševanju vedno bolj perečega političnega in humanitarnega problema na Bližnjem vzhodu, hkrati pa bi Slovenija s tem odločno izkazala tudi svojo kredibilnost. Dejstvo je, da so izpolnjeni vsi kriteriji, ki so potrebni za priznanje Palestine, poleg tega pa ima Palestinska država tudi zgodovinsko, pravno in politično pravico do obstoja, ki jo je z že navedenimi resolucijami potrdila tudi mednarodna skupnost.
Ker v Združeni levici menimo, da bi imelo priznanje Palestine ključno vlogo pri reševanju krize na tem območju, smo Odboru DZ predlagali, da se o predlogu takšnega sklepa opravi temeljita razprava in odločanje pred pristojnim Odborom za zunanjo politiko. Zato smo danes, dne 11.11.2014, na podlagi 2. Odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora zahtevali sklic nujne seje Odbora za zunanjo politiko z naslednjo točko dnevnega reda: Priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države. Odbor smo predlagali, da se po razpravi sprejme naslednji sklep:
»Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme naslednji sklep:
SKLEP
Republika Slovenija priznava Palestino kot neodvisno in suvereno državo.«
Ljubljana, 11.11.2014