Foto: Jutarnji list
Ob neki priliki je pokojni hrvaški predsednik Franjo Tuđman izjavil, »da bo s Hrvaško upravljalo 200 družin«.
Preko razprodaje državnega premoženja se naša južna soseda z vsemi močmi trudi uveljavljati to idejo in to počne, ne glede na domnevno barvo strank, že polnih 28 let.
Istra, ki je nekoč veljala za sinonim strpnosti in družbenega razvoja v nekdanji skupni državi, ni prav nobena izjema. V praksi vse anomalije novodobnega kapitalizma doživljajo tudi delavci ladjedelnic 3. maj iz Rijeke in Uljanika iz Pule, ki zahtevajo izplačilo zapadlih plač za mesec julij. Te so zaman pričakovali do 15. avgusta.
Medtem ko vodstvo trmasto vztraja, da za poslovne težave ne bo odgovarjalo, pa se hrvaška Vlada brezbrižno sklicuje na omejitve Evropske komisije, ki naj bi ovirale reševanje položaja.
Stavka se nadaljuje, dokler delavci ne prejmejo zaostale plače, a sindikat Istre, Kvarnera in Dalmacije obljublja da se bodo zaposleni borili tudi do izpolnitve ostalih stavkovnih zahtev; prestrukturiranja Uljanika in 3.maja ter odstopa vodstva v obeh podjetij.
Podporo stavkajočim so izrazili tudi primorski člani Levice, ki še kako razumejo, v kakšnih težavah so se znašli zaposleni v obeh ladjedelnicah. Levica solidarizira z istrskimi delavci, ki so samo še ena izmed mnogih žrtev dediščine tranzicijskega “razvojnega modela”. S kritičnim pogledom spremljamo nesposobnost vedno bolj marionetne hrvaške vlade, kaj počne z državnim premoženjem in prepoznavamo vzporednice s tukajšnjimi “strategijami za upravljanje”.
Ladjedelništvo je vedno bilo tesno povezano z delavskim aktivizmom. Pula, Rijeka in Istra niso nobene izjeme. V stranki Levica jim izrekamo vso podporo v njihovem boju za včerajšnje plačilo in za boljši in pravičnejši jutri.
