V Levici nasprotujemo vladnemu predlogu rebalansa proračuna, saj ne zagotavlja dovolj sredstev za javno zdravstvo, reže sredstva za kulturo, znanost in razvoj ter istočasno napoveduje zapravljanje kar 780 milijonov za nepotrebno orožje.
Čeprav se sredstva Ministrstva za zdravje s 196 milijonov EUR povečujejo na 336 milijonov EUR, Janševa vlada pa se hvali, da je z rebalansom zdravstvu priskrbela dodatnih 140 milijonov EUR, to ne zadostuje niti za pokritje tekočega primanjkljaja Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) zaradi epidemije, ki bo letos znašal okrog 250 milijonov EUR. Praktično vsa dodatna proračunska sredstva so namenjena financiranju ukrepov iz protikoronskih zakonov (dodatki k plači za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, nadomestila prispevkov za zdravstveno zavarovanje in bolniška nadomestila,…), medtem pa vlada ni zagotovila nobenih dodatnih sredstev za investicije v dolgoročno izboljšanje zdravstvene infrastrukture. Nasprotno, že tako podhranjene postavke za investicijska vlaganja v zdravstvo je dodatno skrčila.
V letu 2020 se bodo na podlagi junijske napovedi Umarja zaradi nižje rasti prispevne osnove oziroma mase plač vplačani prispevki zmanjšali za 190 milijonov EUR. Hkrati pa dodatni stroški v zdravstvu zaradi obvladovanja epidemije, kot so daljši časi obravnave pacientov in zvišanje delovnih normativov, dodatni zaščitni ukrepi pri izvajanju zdravstvenih storitev in nove oblike obravnave, izdatno povečujejo tekoče primanjkljaje prihodkov nad odhodki. Tako v Levici kot v ZZZS že leta opozarjamo, da je treba za ohranitev javne zdravstvene blagajne zagotoviti proračunska sredstva za pokritje primanjkljaja ZZZS. Ta ukrep je danes, ko je zdravstvena blagajna pod udarom, potreben bolj kot kdajkoli prej. A vlada se je očitno odločila za drugačno pot. To je pot, ki vodi v privatizacijo ter krčenje košarice pravic iz obveznega zavarovanja ter posledično razgradnjo javnega zdravstva.
Rezi v že tako skromna sredstva za znanost in razvoj
V rebalansu proračuna je zopet občutno premalo denarja za znanost in razvoj. Vlada je dodatno skrčila že tako skromno postavko za raziskave in razvoj. V sprejetem proračunu za leto 2020 je bilo za znanstveno raziskovalno dejavnost zagotovljenih 295 milijonov EUR, v rebalansu pa zgolj 272 milijonov EUR oziroma 23 milijonov EUR manj. Slovenija je v Evropi na samem dnu po javnih vlaganjih v raziskave in razvoj, saj zanje iz proračuna nameni zgolj 0,6% BDP, kar je krepko pod povprečjem EU (1,4%). Dodatno krčenje javnih sredstev za znanost je zato nesprejemljivo.
Namesto da bi vlada kulturi pomagala, da si opomore po epidemiji, jo sistematično napada in uničuje
Janševa vlada nadaljuje tudi z agresivnim napadom na javno kulturno sfero. Po načrtih za finančno izčrpavanje RTV Slovenije z namenom discipliniranja neposlušnih urednikov in novinarjev ter kanalizacije sredstev iz javne sfere v komercialno, še posebej v medijska trobila stranke SDS, so se na udaru znašli še drugi izvajalci kulturnih programov. Ministrstvo za kulturo je že v času epidemije samovoljno zamrznilo sredstva za knjige in film. Z ustavitvijo predvidenih javnih razpisov in pozivov izdajanja vseh odločb za tekoče, že izvedene razpise, je vlada enostavno porezala sredstva, namenjena slovenski knjižni in filmski produkciji in to v času, ko sta ti dejavnosti že tako trpeli zaradi posledic krize. Škodljive politike vlade se odražajo v več kot 8 milijonskem zmanjšanju sredstev za kulturo v rebalansu proračuna. Krčijo se sredstva za umetnostne programe, za založništvo, za varstvo kulturne dediščine, za knjižnično in arhivsko dejavnost itd.
Janševa vlada ni socialna, je pa ekonomsko neučinkovita
Pomenljive so tudi spremembe, ki jih rebalans prinaša na področju sociale. Sredstva Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) se sicer povečujejo za 594 milijonov EUR, toda pretežno na račun protikoronoskih ukrepov za financiranje povračil nadomestil plač in prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej na račun subvencij delodajalcem. Povečujejo pa se tudi sredstva za denarno socialno pomoč (+ 61 milijonov EUR) in nadomestila brezposelnim (+54 milijonov EUR). Te spremembe nikakor niso odraz socialnega čuta Janševe vlade, temveč posledica njene nesposobnosti: zaradi neučinkovitosti več milijardnih vladnih ukrepov, ki naj bi služili ohranitvi delovnih mest, se je število revnih in brezposelnih povečalo do te mere, da so se izdatki za nadomestila brezposelnim in socialno pomoč povečali za 115 milijonov EUR.
O odnosu Janševe vlade do socialne stiske najbolj ogroženih veliko pove sramoten varčevalni ukrep, na račun katerega je, kot je razvidno iz rebalansa proračuna, privarčevala 15 milijonov EUR na malicah in kosilih za otroke iz revnih družin. Vlada je namreč ob sprejemanju protikoronskega zakona nonšalantno zavrnila amandma Levice, s katerim smo želeli zagotoviti, da se učencem in dijakom iz socialno ogroženih družin, ki so v času šolanja upravičeni do subvencionirane malice oziroma kosila, tudi v času epidemije zagotovi topel obrok.
Dolgo čakanje na dolgotrajno oskrbo se nadaljuje
Povsem neprimerno se vlada loteva tudi reševanja socialne in zdravstvene stiske starejših in drugih ogroženih skupin, ki nujno potrebujejo trajno pomoč pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ni usklajen niti med koalicijskimi strankami niti med ministrstvi, je napisala s figo v žepu. Po eni strani razglaša, da je končno pripravila sistemsko rešitev, po drugi strani pa te rešitve noče financirati niti s prispevki (ker temu nasprotujejo delodajalci) niti s proračunskimi sredstvi (ker jih bo raje porabila za nakup orožja). Dobički domačih delodajalcev in tujih orožarskih korporacij bodo še naprej imeli prednost pred 12.000 upokojenci, ki obupano čakajo v vrsti za sprejem v prenatrpane ter finančno in kadrovsko podhranjene domove starejših občanov. S pripravo zakona vlada v javnosti ustvarja vtis, da se resno loteva reševanja problema dolgotrajne oskrbe. Dejansko pa izdatno krči že taka majhna sredstva za reševanje tega problema. Z rebalansom proračuna se namreč sredstva za razvojni program dolgotrajne oskrbe za letošnje leto znižujejo s 51 milijonov EUR na pičlih 33 milijonov.
Še vedno brez stanovanjske politike
Prav tako v rebalansu proračuna spet ni dovolj denarja za stanovanja. Po podatkih Stanovanjskega sklada za najbolj ogrožene primanjkuje več kot 9.100 javnih najemnih stanovanj, od tega samo v Ljubljani 4.200. To je rezultat pomanjkanja kakršnekoli stanovanjske politike v zadnjih desetletjih. Stanovanjski sklad RS je v obdobju od leta 2000 do 2007 iz proračuna namesto načrtovanih 165 milijonov evrov prejel le 29 milijonov, od leta 2009 ni dobil niti centa dokapitalizacije za gradnjo stanovanj. Zato bi morali že letos krepko povečati proračunska sredstva za reševanje stanovanjske problematike. V rebalansu proračuna je za stanovanjsko dejavnost zagotovljenih manj kot 6 milijonov EUR, kar ne zadostuje niti za izgradnjo desetih dostojnih stanovanj.
Infrastruktura niso samo ceste in beton
Prioritete Janševe vlade na infrastrukturnem področju so se jasno pokazale že pri nedavnih spremembah gradbene zakonodaje, s katerimi so pri zagotavljanjih gradbenih dovoljenj praktično onemogočili izvajanje postopkov, povezanih z varovanjem okolja. Zgrešene in okoljsko škodljive prioritete trenutne vlade se odražajo tudi v rebalansu proračuna, ki za 40 milijonov EUR povečuje sredstva za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest, hkrati pa se postavka razvojnega programa investicijske dejavnosti na železniški infrastrukturi zmanjšuje za kar 112 milijonov EUR. Janševa vlada ne razume, da infrastruktura niso samo ceste in beton, s katerim bi pozidali kmetijska zemljišča, ampak da je potrebno investirati v železnice, stanovanja za mlade, domove za starejše in javno zdravstveno infrastrukturo.
780 milijonov za orožje namesto za zdravstvo, socialo in razvoj
Medtem ko se minister za zdravje pritožuje, da je sredstev za zdravstvo premalo in »da bo vsak milijon, ki bo potreben iz proračuna, težko zagotoviti.« (Tomaž Gantar), pa na Ministrstvu za obrambo nimajo prav nobenega problema: »mi smo na Ministrstvu za obrambo za letošnje leto dobili točno toliko denarja, kot smo ga želeli in kot ga je generalštab slovenske vojske želel.« (Matej Tonin). Ker je v rebalansu proračuna za leto 2020 za ministrstvo za obrambo namenjenih 30 milijonov EUR manj sredstev kot v sprejetem proračunu za leto 2020, se v javnosti ustvarja zmoten vtis, da se sredstva za vojsko krčijo in da denarja za vojsko primanjkuje. Najprej je treba poudariti, da se kljub zmanjšanju sredstev v rebalansu, sredstva za vojsko v letošnjem letu glede na lansko leto povečujejo. V rebalansu proračuna za leto 2019 je bilo za vojsko zagotovljenih 504 milijone EUR, v letošnjem rebalansu proračuna pa 515 milijonov EUR. Letos torej za vojsko ne bomo zapravili manj, ampak več kot lani. Poleg tega je treba opozoriti, da gre dobršen del zmanjšanja sredstev Ministrstva za obrambo na račun več kot 8 milijonskega reza v postavko za civilno zaščito in varstvo pred naravnimi nesrečami.
Izjave ministra Tonina dokazujejo, da zmanjšanje nekaterih postavk Ministrstva za Obrambo nikakor ni odraz zmanjšanja orožarskih apetitov Janševe vlade, temveč banalnega dejstva, da je izvedba nekaterih orožarskih poslov ter programov usposabljanj začasno zastala, bodisi zaradi menjave vlade bodisi zaradi omejitvenih ukrepov v času epidemije. Čeprav Slovenija nima prav nobenih potreb, da bi povečevala sredstva za orožje, hoče vlada s Predlogom zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 v naslednjih petih letih nabaviti za 780 milijonov evrov orožja za opremo dveh srednjih bataljonskih skupin Nato pakta, ki niso namenjene obrambi domovine, ampak operacijam v tujini. V megalomanskih načrtih orožarskih poslov, ki služijo zgolj dobičkom tuje vojaške industrije in s tem povezanimi pritiski Nato pakta ter popolnemu pomanjkanju razvojne in socialne vizije v rebalansu proračuna za leto 2020, se kažejo popolnoma zgrešene prioritete Janševe vlade. Slovenija ni niti najmanj vojaško ogrožena, pač pa je ogrožena zdravstveno, gospodarsko in razvojno.
