V Levici nasprotujemo rešitvam, ki bodo zavoljo »zaščite« meja ustvarile koncentracijska taborišča za begunce zunaj meja Evropske unije. Gre za dogovore, ki niso nič drugega kot trgovina z ljudmi. EU mora najti rešitev, ki bo solidarna med državami članicami, humana do beguncev in v skladu z mednarodnim pravom.
Soočamo se z največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni. Po podatkih UNHCR je po svetu prisilno razseljenih že 65,6 milijonov ljudi. Gre za posledice dolgoletnega ekonomskega izčrpavanja držav svetovne periferije, politične destabilizacije območij in nenehnega netenja novih vojaških spopadov, ki jih kot članica zveze NATO podpira tudi Slovenija.
Ves čas begunske krize smo priča sovražni retoriki in netenju občutka izgube varnosti in stabilnosti, ki sta povzročila zapiranje notranjih meja EU, politično kriminalizacijo beguncev, val rasizma in ustvarjanje novih delitev. Nemčija, Francija in Velika Britanija so se preventivno zaprle, Madžarska pa je pričela graditi zid. Z rezilno žico je po zaslugi vlade Mira Cerarja še naprej obdana tudi Slovenija.
Države članice EU so se spustile v tekmo, katera se bo na škodo svoje sosede bolj znebila begunskega problema. To potrjujejo tudi skupne rešitve na ravni EU, ki potekajo izključno v smeri pozivov k zaostritvi azilne politike ter iskanja rešitev, ki bodo begunce zadržali pred mejami “Trdnjave Evrope”. Najprej je prišlo do izjemno nenačelnega dogovora s Turčijo, sedaj so voditelji EU začeli z iskanjem podobne rešitve v Afriki.
Medtem se države članice prepirajo o tem, katera mora dovoliti vplutje kateri humanitarni ladji in pod kakšnimi pogoji. Medtem begunci umirajo v razburkanem morju, na ladjah, ki plujejo več mesecev brez pristanišča in tudi v naši Kolpi.
Begunska kriza se samo prelaga – začeti jo moramo reševati:
- Nemudoma je potrebno odpraviti vzroke za največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni. Prenehati z ekonomskim izčrpavanjem držav svetovne periferije, politično destabilizacijo območij in netenjem novih vojn. Prav tako se moramo začeti resno soočati z naslednjim velikim problemom: podnebnimi migracijami.
- Poiskati rešitve in zagotoviti spremembe dublinske uredbe, ki bodo omogočile varen in zakonit dostop beguncev do ciljnih držav ter zagotoviti ustrezen sistem, ki bo razbremenil Grčijo in Italijo. Državam, v katerih se nahaja večje število prosilcev, zagotoviti ustrezno podporo, ki bo omogočila hitro obravnavo beguncev in jim zagotovila varno in legalno pot do ciljne države.
- Sprejeti akcijske načrte namestitve, ki ne bo temeljila na marginalizaciji ali getoizaciji, to je nameščanju večjega števila beguncev na omejeno in degradirano območje, temveč na razpršeni poselitvi, ki bi posledično omogočala lažjo integracijo in bližji stik z okoljem.
- Poiskati rešitve, ki bodo zagotovile hitro in učinkovito integracijo beguncev (dostop do izobraževanja, trga dela, socialne zaščite…).
Ob vsem tem ne smemo pozabiti, da smo bili vse do 70. let prejšnjega stoletja največja migrantska skupina, pa naj gre za iskanje boljšega življenja v Novem svetu ali za bežanje vojnim strahotam, ravno Evropejci.
Tudi Slovenija je že dokazala, da se na begunsko krizo zna odzvati, kot je potrebno. V devetdesetih letih smo sprejeli več kot 40.000 beguncev iz držav bivše Jugoslavije.
V Levici zahtevamo enak odziv za vse, ki so prisiljeni iskati pri nas varnost in boljše življenje tudi danes.
