V Levici izražamo podporo protestni akciji proti vojnam in militarizmu, ki bo potekala to soboto, v sklopu mednarodnega dneva akcije proti ameriški agresiji na Bližnjem vzhodu. Svoje člane in simpatizerje pozivamo k skupni udeležbi na shodu, ki se začne v soboto, 24.1. ob 12h na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Čeprav se najnovejši konflikt med ZDA in Iranom v tem trenutku ne stopnjuje, ne sme biti nobenega dvoma o tem, da se je situacija na Bližnjem vzhodu z letom 2020 še bolj zaostrila.
Čeprav sta obe strani prenehali izvajati nove povračilne ukrepe, ostaja dejstvo, da je predsednik Trump dan po Solejmanijevem atentatu napotil dodatnih 3.500 vojakov na Bližnji vzhod, pretežno v Kuvajt in Irak. Teh 3.500 vojakov se pridružuje več kot 14.000 dodatnim četam, ki so okrepile ameriško prisotnost v regiji v zadnjih desetih mesecih. Jastrebi v ameriški zunanji politiki bodo še naprej zahtevali agresiven nastop, v želji, da v dobi zatona absolutne geopolitične prevlade ZDA dokažejo nasprotno. In navsezadnje smo devet mesecev pred predsedniškimi volitvami, pred katerimi ima Donald Trump kot vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil v rokah orodje, da po potrebi obrača javno pozornost stran od perečih problemov ameriških volilcev. Zbujanje nacionalizmov, islamofobije ter strahu pred izgubo varnosti in stabilnosti so razmere, v katerih politiki, kakršen je Trump, najbolje uspevajo.
Enako pravzaprav velja za iranski režim, ki se je pred januarskim napadom soočal z valom protestov zaradi slabih socialnih razmer in podražitve cen bencina. Napad od zunaj konsolidira njegovo pozicijo in mu v imenu potrebe po boju proti sovražniku navzven daje izgovor za obračunavanje s sovražnikom navznoter – s svojimi lastnimi državljani.
Republika Slovenija je soodgovorna za takšno stanje kot članica NATO pakta, kot zvesta sledilka ameriških geopolitičnih interesov in kot vojaška sila s kontingentom v državi, katere izvoljeni parlament je v začetku meseca zahteval odhod tujih oboroženih sil s svojega ozemlja.
Zato zahtevamo, da vlada prekine slovensko vpletenost v vojaške avanture na Bližnjem vzhodu in naredi prelom s ključnim generatorjem nestabilnosti – ameriško zunanjo politiko.
Ne zgolj zato, ker ta trenutek drži gumb na sprožilcu impulzivna in nepredvidljiva osebnost, kot je Donald Trump. Ampak predvsem zato, ker je dosledna protiimperialistična in mirovniška drža edina možna pot do prekinitve začaranega kroga vedno novih kriznih žarišč, ki opravičujejo vojaške intervencije, in intervencij, ki povzročajo vedno nova krizna žarišča.
