Sinoči je bil na ukaz Donalda Trumpa izveden zračni napad na letališču v Bagdadu, v katerem sta umrla Kasem Solejmani, poveljnik iranske vojaško-obveščevalne organizacije Kuds, in Abu Mahdi al-Muhandis, podpoveljnik iraških oboroženih milic PMF.
To dejanje je neizpodbitno zadnji žebelj v krsto kakršnemukoli upanju za umiritev napetosti med ZDA in Iranom. Ta se stopnjuje, vse odkar je Donald Trump maja 2018 preklical Obamov jedrski dogovor z iranskimi oblastmi.
Iran namreč tega atentata ne bo odpustil. General Solejmani je bil ključni operativec za vojaško-obveščevalne operacije in širjenje iranskih interesov v regiji, med drugim tudi za boj proti Islamski državi (ISIS). Bil je najbolj izpostavljeni obraz iranske vojske v domovini in na celotnem Bližnjem vzhodu. Atentat nanj je primerljiv atentatu na izvoljenega ministra za zunanje zadeve ali visokega diplomatskega predstavnika.
Gre za nepredstavljivo kršitev suverenosti tuje države, ki se nevarno približuje odkriti vojni napovedi. Iranska oblast se bo čutila obvezana odgovoriti s povračilnimi ukrepi. Kar je natanko cilj, ki si ga želi doseči Donald Trump pred predsedniškimi volitvami 2020. Izguba občutka varnosti in stabilnosti, razpihovanje revanšizma in nacionalizma in pozivanje k odločnosti so namreč razmere, v katerih takšni predsedniški kandidati najbolje uspevajo.
Toda ne gre samo za Donalda Trumpa. ZDA so v dobrem stoletju uničile ali pomagale uničiti vse progresivne sile v regiji, med njimi tudi povojno vlado predsednika Mohameda Mosadeka v Iranu. Sekularne in levičarske sile so v protiimperialističnem boju za povrnitev dostojanstva nadvladanim popolnoma nadomestili islamisti, ki so prav tako razumeli ključno vlogo ljudske mobilizacije in podpore. Podoben vzorec lahko opazimo v skoraj vseh državah v regiji.
Toda posledic ne bodo nosile zgolj ZDA in njihovi oprode, kot sta Izrael in Savdska Arabija. Nestabilnost bo povzročila ekonomsko stagnacijo, nov zalet najradikalnejšemu islamizmu in neizogibno tudi nove valove beguncev.
Zato ponavljamo svojo zavezo izstopu Republike Slovenije iz zveze NATO. Vlado RS pa pozivamo k samostojni in odločni zunanjepolitični drži, ki se bo zavzela k umiritvi napetosti in miru – in ki si bo upala javno povedati, kdo je tisti, ki pokoplje upe zanj.
