V Levici protestiramo proti najnovejšemu primeru vtikanja RKC v vprašanje ustavno zagotovljene pravice do splava, ki si ga je privoščil nadškof Stanislav Zore na včerajšnji maši za domovino.
Slovenski nadškof se je namreč v svoji pridigi obregnil tudi ob splav in pri tem ponovil nekaj pogostih retoričnih linij konservativnega nasprotovanja: da gre za ubijanje otrok, da smo medijsko zavedeni z idejo o varnem splavu in da je pravica do splava tista, ki nas “demografsko ogroža”.
Da je nadškof izkoristil odmeven medijski dogodek, ki mu je dala pomen tudi udeležba slovenskega političnega vrha, je natanko primer mešanja sekularnega in cerkvenega ter prekoračitve vloge, ki jo ima RKC v družbi.
Vsakdo ima pravico do svojega mnenja in do tega, da živi v skladu s svojo moralo. Imajo jo tudi katoliki in branili bomo njihovo pravico do te izbire.
Družbena ureditev pravice do splava pa je v celoti posvetno vprašanje in pričakujemo od RKC, da se ne vtika v pravico drugih državljanov, da živijo v skladu s svojimi vrednotami in prepričanji.
Slovenija je dedič socialistične tradicije, ki je bila pionir na področju emancipacije žensk. Pravico do splava smo zapisali tudi v samostojni Sloveniji, z angažmajem političark z vseh strani takratnega parlamenta. Vodimo na tem področju tudi danes, vseevropsko. Pravica do splava uživa visoko podporo med prebivalci, tudi med verniki. To vprašanje je pri nas družbeno rešeno.
Da ga Stanislav Zore pogreva na tako izpostavljenem dogodku, z udeležbo državnega vrha, lahko razumemo zgolj kot poskus načenjanja tega družbenega konsenza, kar je v celoti nepotrebno in ruši odnos med državo in religijsko institucijo.
V Levici takemu početju nasprotujemo. To vprašanje bilo zaključeno za govorniškim pultom v parlamentu daljnega leta 1991 in ga ne rabimo odpirati s cerkvene prižnice leta 2025.
