Javni zdravstveni sistem nas je ubranil pred epidemijo koronavirusa, zdaj pa nam zaradi desetletij premajhnega vlaganja v infrastrukturo in zdravstveno osebje ter padca prihodkov in povečanih stroškov grozita njegova razgradnja in krčenje zdravstvenih pravic. Čeprav bi morala biti prva prioriteta Slovenije po epidemiji vlaganje in krepitev javnega zdravstvenega sistema, vlada za zdravstvo denarja ne najde, istočasno pa namenja 780 milijonov evrov za popolnoma nepotrebne nakupe orožja. Ker v Levici nasprotujemo nespametnemu trošenju, ki ne koristi prebivalkam in prebivalcem Slovenije, temveč zgolj vojaški industriji velikih članic NATO pakta, sklicujemo skupno nujno sejo odbora za obrambo in odbora za zdravstvo. Od vlade zahtevamo, da denar, ki ga namerava porabiti za nesmotrne nakupe orožja investira v dotrajano javno zdravstveno infrastrukturo in odpravo kadrovske podhranjenosti v javnem zdravstvu, ki nas je rešilo pred epidemijo.
Prioritete vlade: za zdravstvo ni denarja, za nesmiselno orožje 780 milijonov
Epidemija je ponovno pokazala, da le javni zdravstveni sistem lahko zagotovi vsem dostopno zdravstvo, in razkrila vso bedo in neučinkovitost privatnega zdravstva pri zagotavljanju temeljne človekove pravice dostopa do zdravstvene oskrbe. Slovenski javni zdravstveni sistem se je uspešno soočil s povečanimi potrebami in dodatnimi obremenitvami v času epidemije koronavirusa. Epidemija pa je pokazala tudi na škodo, ki jo je na zdravstvu pustilo več kot desetletno varčevanje z investicijami in zaposlitvami zdravstvenega kadra.
Jasen primer tega je infekcijska klinika, ki se nahaja v 120 let stari stavbi. Klinika, ki je bila že pred epidemijo preobremenjena in ima številne pomanjkljivosti: prostorsko stisko, odsotnost podtlačnih sob, dotrajano električno napeljavo idr.. To je v kombinaciji s kadrovsko podhranjenostjo povzročilo stanje, v katerem so bolniki na infekcijski kliniki že več kot leto pred samo epidemijo morali ležati na hodnikih, namesto v sobah. To so 4. junija priznali tudi na Ministrstvu za zdravje, ko so sporočili, da so “oprema in prostori obstoječe so nefunkcionalni, zastareli in neprimerni. Ker pa izgradnja nove infekcijske klinike zahteva ogromen denarni vložek, ki ga trenutno v proračunu ministrstva ni, iščemo različne možne vire financiranja predmetne izgradnje”
Med tem ko Ministrstvo za zdravje “ išče”, vlada pa ne najde denarja za razpadajočo infekcijsko kliniko, kjer so se bile odločilne bitke v boju proti epidemiji COVID-19, je Minister za obrambo Matej Tonin denar za vojaške igrače NATO pakta že našel. Dan pred izjavo ministrstva za zdravje o tem, da denarja za infekcijsko kliniko preprosto ni, je Tonin za medije povedal, da je z ministrom za finance že uskladil predlog, po katerem bo Slovenija v prihodnjih šestih letih za nesmiselne nakupe orožja – 100 oklepnikov, letalo in helikopterje, na seznamu želja pa so celo dve baterije 155 mm havbic, še več kot 100 dodatnih oklepnikov, protiletalske rakete in lasnerji ter druga galanterija – zapravila 780 milijonov evrov.
Zakaj oblast govori o zavezah do NATO pakta, ne pa o zavezah do zdravja ljudi?
Vladajoča politika nenehno teži k zviševanju izdatkov za vojsko po diktatu NATO pakta. S strani oblasti vedno znova slišimo, da moramo to storiti zaradi »zavez Natu«. Ob tem pa priročno zamolčijo, da Slovenije k temu ne zavezuje nobena pogodba, ampak da je šlo zgolj za izjavo takratnega predsednika vlade, brez mandata Državnega zbora, ki odloča o tem, v kaj bomo kot družba investirali in čemu bomo namenili denar.
Med tem ko je med leti 2015 in 2018 delež izdatkov za vojsko zrasel iz 0,93 odstotka na 1 odstotek BDP, se je v tem istem obdobju delež, ki ga Slovenija namenja za zdravstvo zmanjšal z 8,5 odstotka na 7,9 odstotka. V sprejetem proračunu za leto 2020 znaša delež Ministrstva za zdravje 195.741.950 evrov, kar znese 1,8 % celotnega proračuna, proračun Ministrstva za obrambo pa znaša 545.850.014 evrov, kar znese 5,3 odstotka celotnega državnega proračuna. Slovenija pa iz proračuna nameni samo 4 odstotke vsega denarja, ki ga namenjamo za zdravstvo, zgolj z izjemo Hrvaške, najmanj v Evropski uniji. Kljub temu, da je zdravstvo v preteklih letih zaradi pomanjkanja vlaganj države trpelo precej bolj kot vojska, vladajoča politika »zavez do zdravstva in zdravja ljudi« nima.
Dr. Matej T. Vatovec: “Epidemija koronavirusa je pokazala dvoje: kako pomembno vlogo igra javno zdravstvo v času krize in hkrati kako ranljivo je javno zdravstvo, če je dlje časa zanemarjeno. Zaradi tega mora vlada spremeniti prioritete, nehati govoriti o zavezah NATO paktu in orožarski industriji ter pričeti sprejemati zaveze do ljudi in njihovega zdravja.“
Prioriteta Slovenije: javno zdravstvo, ne nesmiselni nakupi orožja
Očitno je da prioritete in interesi vlade nimajo nič skupnega z interesi slovenske družbe in njenih prebivalcev. Epidemija je bila jasen dokaz tega, da ne manjka vojakov in vojakinj, ampak zdravnikov, medicinskih sester, negovalk v domovih za ostarele in drugih zdravstvenih delavcev. Epidemija je dokazala, da ne potrebujemo investicij v orožje za operacije v tujini, ampak investicije v bolnišnice za operacije doma. Zato je zdaj naša dolžnost, da javni zdravstveni ohranjamo in krepimo. To pa bo mogoče le, če bomo tudi začeli vlagali vanj. Zato v Levici sklicujemo skupno nujno sejo odbora za zdravstvo in obrambo in predlagamo, da:
- Vlada RS odstopi od načrtovanih vlaganj v vojsko v vrednosti 780 milijonov evrov v prihodnjih šestih letih in predviden denar raje nameni za investicije v javni zdravstveni sistem;
- odbora za obrambo in za zdravstvo izrazita nestrinjanje s t.i. valižansko zavezo o povečevanju izdatkov za vojsko na 2 odstotka BDP in se opredelita, da je treba po epidemiji COVID-19 prioritetno povečati izdatke za zdravstvo;
- Vlada RS odstopi od t.i. valižanske zaveze o povečevanju izdatkov za vojsko na 2 odstotka BDP, in
- odbora za obrambo in za zdravstvo pozivata Ministrstvo za obrambo, da nemudoma prekine izvajanje kampanje promoviranja in oglaševanje Slovenske vojske, vojaške službe in vojaškega poklica ter pridobivanje kadrov in odstopi od že sklenjenih pogodb s katerimi se ta kampanja izvaja ter sredstva raje nameni izboljšanju kadrovskih razmer v zdravstvu.
