S simbolno vožnjo s kolesi je Levica danes v Stari Ljubljani predstavila svojo kandidatno listo za prihajajoče državnozborske volitve ter tako uradno otvorila kampanjo za glasove ljudstva, željnega korenitih političnih sprememb. V predvolilni ogenj pošiljamo 86 kandidatk in kandidatov različnih profilov, ki bodo s programom PRIHODNOST ZA VSE, NE LE ZA PEŠČICO stranko zastopali v vseh 88 okrajih po državi. Tretje volitve v svoji osemletni zgodovini – po mnenju mnogih najbolj prelomne doslej – v stranki pričakujemo močnejši kot kadarkoli prej in odločeni, da volivcem ponudimo vizijo družbe po meri ljudi in okolja, ne pa kapitala, ki v imenu bogatenja peščice prodaja našo prihodnost. Alternativa obstaja. Imenuje se Levica.
Široka paleta raznovrstnih profilov, ki pokrivajo vsa področja družbenega življenja
Kandidatno listo je predstavila Asta Vrečko, namestnica koordinatorja Levice, ki je poudarila zlasti širok razpon profilov kandidatov. Na listi so osebe vseh starosti in poklicev: študentke in študenti, upokojenci in upokojenke ter delavci in delavke. Med njimi najdemo: socialne delavce, učitelje, prevajalce, humanitarce, prodajalce, osebne asistente, športnike, pravnike, raziskovalce, znanstvenike, igralce, umetnike, pisatelje, pesnike, glasbenike, knjižničarje, striparje itd. Vsakega izmed kandidatov odlikuje posebna zgodba ter leta aktivističnih izkušenj in borbe za boljši jutri.
Asta Vrečko: “Z velikim veseljem in ponosom stojim tukaj med vami. S kolegi, tovarišicami, sodelavci, prijatelji in soborkami. Z nekaterimi smo skupaj že od časov, ko je bila Levica zgolj zanesenjaška ideja mladih, ki jih je prizadela gospodarska kriza. Druge smo brali in občudovali še kot študentje, s tretjimi smo se spoznali na protestih, na ulicah, aktivističnih akcijah.”
Nekaj statističnih podatkov o listi: povprečna starost kandidatov je 46 let, pri čemer znaša delež do 32. leta starosti 16 %. Lista je seveda tudi spolno uravnotežena; ženske predstavljajo 41 %. Doktorate iz znanosti ima 10, magisterije pa 11 kandidatk in kandidatov.
Kdo so imena, ki gredo v ogenj?
Med širši javnosti bolj znanimi kandidati velja izpostaviti nekaj imen. Prva je profesorica, kolumnistka in aktivistka Svetlana Slapšak, ki je poleg izjemne znanstvenice tudi glas ljudi in ki se aktivno upira vsem vrstam krivic. Tokrat je svoje ime prvič zastavila tudi za politično stranko. Iz akademskih vrst se ji je pridružila tudi Metka Mencin Čeplak, izjemna borka za pravice žensk in izbrisanih ter za politike enakosti in nediskriminatornosti. Iz znanstvene sfere prihajajo še Dušan Krnel, Milan Mrđenović, Marko Sraka in Sašo Slaček.
Med nami je tudi dolgoletni borec za mir Drago Bolčina iz Ruš, mednarodno priznani sodobni umetnik in aktivist Ištvan Išt Huzjan, nekdanji predsednik združenja ravnateljev Milan Rejc, stripar Ivan Mitrevski, šahovski velemojster Marko Tratar, Vlado Šega, predsednik Združenja svetov delavcev Slovenije, ter glasbeniki Matic Komel, Aleš Suša, Eva Koprivšek Petkovšek in Peter Dirnbek.
Na listi najdemo tudi kulturne delavce, denimo Marka Rusjana iz Nove Gorice in Nino Ukmar, direktorico Kosovelovega doma v Sežani, pa tudi številne aktiviste: okoljskega filozofa in borca za okolje Luka Omladiča, humanitarca Milana Jakopoviča, aktivistiki za pravice LGBT skupnosti Tatjano Greif in Nežo Oder ter dolgoletnega borca za pravice manjšin Simona Maljevca, ki je tudi generalni sekretar stranke.
V predvolilni ogenj gredo tudi naši krajevni, četrtni in mestni svetniki in svetnice, med njimi Ana Černe, Urška Honzak in Maja Tašner Vatovec, kandidirajo pa tudi dosedanji poslanci Miha Kordiš, Matej T. Vatovec, Nataša Sukič, Boštjan Koražija, Primož Siter in Luka Mesec. S svojim parlamentarnim delom dokazujejo, da je Levica načelna stranka, ki se ne boji prevzeti odgovornosti in ima za to tudi znanje, predvsem pa posluh za slehernika.
Asta Vrečko: “Poslanke in poslanci morajo predstavljati glas ljudi. Biti morajo prenašalec in ojačevalec glasu vseh prebivalcev in prebivalk, vseh zatiranih, diskriminiranih in preslišanih. Biti morajo zastopniki otrok, starejših, delavcev in delavk, živali in narave. Skupaj ne bomo samo premagali uničujoče politike sedanje vlade, ampak zgradili novo, boljšo, solidarno prihodnost. Prihodnost, ki postavlja okolje pred profit, skupnost pred individualne interese in človeka pred kapital.”
Cilj je zamenjava oblasti in nadaljevanje sistemskih sprememb
V dveh mandatih, odkar v parlamentu zastopamo interese delovnih ljudi in okolja, je Levica izoblikovala in zakonodajno opredelila celovit paket zelo konkretnih rešitev, s katerimi bomo ideje demokratičnega ekološkega socializma udejanjali v praksi. Še naprej se namesto kozmetičnih popravkov nevzdržnega statusa quo zavzemamo za korenite sistemske spremembe, ki so edini garant boljšega življenja družbene večine, ohranitve okolja za naše potomce ter pravične in solidarne prihodnosti za vse.
V kampanjo stopamo z jasnim ciljem: zamenjati skorumpirano oblast ter ljudem predstaviti program za prihodnost, ki mora biti socialno varna, demokratična, miroljubna in ekološka, saj je sicer ne bo. To so danes poudarili tudi predstavniki in predstavnice Levice, ki kandidirajo na državnozborskih volitvah.
Matej T. Vatovec, poslanec v Državnem zboru RS: “Levica je v parlament vstopila pred osmimi leti. Izšli smo iz ljudi, politični razred pa nas je gledal kot posebneže. Če smo bili v čem posebni, so to naša programska izhodišča, ki izvirajo iz potreb ljudi in ne pristajajo na ustaljen način delovanja politike. V teh osmih letih smo dokazali, da ta programska izhodišča zastopamo in zagovarjamo konsistentno in vneto. Program, s katerim gremo na tokratne volitve je nadaljevanje te konsistentnosti.”
Programski poudarki: socialna država, pravični zeleni prehod in demokratizacija družbe
Matej T. Vatovec: “Vztrajamo na pravični socialni državi. Taki, ki bo za prebivalke in prebivalce skrbela od zibelke do groba. Taki, ki bo odreagirala v primeru draginje, s katero se soočamo sedaj, in taki, ki bo vsakomur zagotovila osnove za življenje: plačo, od katere je mogoče živeti, socialne pravice, ko so te potrebne, in stanovanje, ki mora postati človekova pravica.”
Vztrajali bomo tudi na pravičnem podnebnem prehodu. Okoljsko krizo živi že naša generacija in na nas je, da ukrepamo zdaj. Če ne bomo nemudoma pričeli z vlaganji v zeleni energetski prehod, v sončne in vetrne elektrarne, v javni potniški promet in splošno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, našim otrokom in vnukom ne bomo zapustili planeta, na katerem bi lahko živeli.
Ne nazadnje pa visoko med prioritetami ostaja tudi splošna demokratizacija družbe. V zadnjih dveh letih smo lahko videli, kako samoumevni se nam zdijo nekateri družbeni dosežki in kako hitro jih je moč uničiti. Po dveh letih demontaže državnih institucij in medijev bodo na vrsti človekove pravice.
Matej T. Vatovec: “Že danes vidimo, da se desnica spogleduje s skrajnimi konservativnimi idejami o vlogi žensk v družbi, pravicah LGBT oseb, splavu. Če jih ne zaustavimo zdaj, bo vse to izgubljeno. Zato moramo nazaj vzpostaviti vsaj minimalne standarde demokratičnosti ter jih hkrati nadgraditi – politika mora ponovno prisluhniti ljudem.”
Prihodnost za vse, ne le za peščico!
Predstavitev je z zaključil Luka Mesec, koordinator Levice. V svojem nagovoru kandidatom in širši javnosti je podčrtal dejstvo, da je Levica edina stranka prihodnosti pri nas.
Luka Mesec: “Mi nismo nostalgični ne po bivših socializmih ne po t.i. Drnovškovih zlatih časih iz devetdesetih, še manj pa po normalnosti vladavine Mira Cerarja. Mi zremo v prihodnost. Vemo, da je svet, kakršen je bil ustvarjen v zadnjih štirih desetletjih, z razlogom zapadel v krize: krizo demokracije, krizo kapitalizma, krizo podnebja. Zato nismo stranka statusa quo, temveč se zavedamo, da je prav status quo tisti, ki predstavlja največje tveganje za našo prihodnost.”
Odgovoril je tudi na vprašanje, zakaj Levica v naslovu svojega programa poudarja univerzalno naravo političnih sprememb, za katere se zavzema. Dodatek “ … za vse, ne le za peščico” najlepše povzema politike stranke.
Luka Mesec: “Če smo se lahko kaj naučili iz prejšnjih kriz, ki nas pestijo že desetletje in pol, je to, da je vsaka izmed njih neenakosti v svetu samo zaostrila. Ko je izbruhnila finančna kriza, se je zdelo, da imamo pred sabo pok neoliberalnega kapitalizma. V razpokah se je svetila prihodnost, v kateri bi lahko zopet obudili socialno državo, v kateri bi lahko na novo izumili nekakšen socialem. Resnica pa je bila drugačna. Kriza je obogatila finančne sklade, en odstotek najbogatejših na svetu, z varčevalnimi ukrepi pa osiromašila vse ostale. COVID kriza je imela podoben učinek na zdravstvo, ki je še bolj nedostopno kot prej. Vse, še posebej mlajše generacije, pa pesti stanovanjska kriza. Stanovanje je postalo luksuz, ne pa pravica. Resnost največje krize v našem stoletju – podnebne krize – že poznamo. Če pustimo sistem, da deluje kot doslej, vemo, kaj se bo zgodilo. Prihodnost bo obstajala samo za peščico – za tiste, ki bodo imeli dovolj denarja, da se obvarujejo pred posledicami podnebnih sprememb, pred boji za naravne vire, pred razpadanjem celotnih družb, pred vojnami in migracijami. Samo tisti imajo prihodnost, če pustimo svet tak, kot je. To je naš bojni klic pred temi volitvami: “Prihodnost za vse, ne le za peščico!”. Mi vemo, da se je treba s krizami, ki so pred nami, spopasti in se pripraviti zlasti na podnebno krizo, ki je pred nami. Imamo pogum, da pošastim, ki so naselile naš svet, pogledamo v oči.”
Se vidimo na volitvah!