Slovenija se sooča z resno stanovanjsko krizo. Vedno več stanovanj je koncentriranih v rokah najpremožnejših, mladi in delovni ljudje pa zaradi nerazumno visokih najemnin in popolne odsotnosti državne stanovanjske politike ostajajo brez stanovanj. Stanovanjska kriza se je v času gospodarske krize, povezane z epidemijo COVID-19, le še zaostrila. Skrajni čas je, da država po desetletjih zapostavljanja stanovanjske problematike mladim in drugim socialno ogroženim skupinam, ki si ne morejo privoščiti stanovanj, priskrbi dostojna in cenovno ugodna stanovanja. V Levici smo zato v parlamentarno proceduro vložili novelo zakona o slabi banki, v kateri predlagamo, da se zemljišča, na katerih je mogoče graditi stanovanja, prenesejo s slabe banke (DUTB) na Stanovanjski sklad RS.
Stanovanjski sklad RS je v obdobju od 2000 do 2007 iz proračuna namesto načrtovanih 165 milijonov evrov prejel le 29 milijonov, od leta 2009 pa ni dobil niti centa za gradnjo stanovanj. Glavne žrtve neaktivnosti države so mladi, ki so prisiljeni do tridesetega leta živeti pri starših, in delovni ljudje, ki sebi in svojim družinam ne morejo zagotoviti osnovnih bivanjskih pogojev. Vedno več ljudi je prepuščenih neusmiljeni logiki trga, zaradi česar plačujejo astronomske najemnine ali najemajo kredite, ki so jih primorani odplačevati celo življenje.
Ob izbruhu krize, povezane z epidemijo COVID-19, se je položaj prekarnih delavcev, samozaposlenih, študentov in drugih socialno ogroženih skupin le še poslabšal, saj so morali ob izpadu dohodkov še naprej plačevati najemnine ali oderuške obresti na stanovanjske kredite. Janševa vlada ni naredila ničesar, da bi izboljšala njihov položaj. Namesto da bi po vzoru Avstrije zamrznila najemnine ali po vzoru Berlina omejila rast cen najemnin, je najemodajalcem omogočila, da tudi v času epidemije služijo na račun ljudi. Z Zakonom o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK) je državljanom sprva omogočila odlog plačila stanovanjskih kreditov, nato pa je podlegla pritiskom bank in jim z novelo ZIUOPOK omogočila, da tudi v času odloga kreditov ljudem zaračunavajo oderuške obresti. Mladi in delovni ljudje so tako pri reševanju stanovanjskega vprašanja še vedno prepuščeni sami sebi.
Stanovanje v Sloveniji ostaja privilegij. Na eni strani ima 50 najbogatejših Slovencev v povprečju v lasti več kot 140 stanovanj, na drugi strani pa po podatkih Stanovanjskega sklada za najbolj ogrožene primanjkuje več kot 9.100 javnih najemnih stanovanj, od tega samo v Ljubljani vsaj 4.200. Zato je treba nemudoma povečati fond javnih najemnih stanovanj Stanovanjskega sklada RS.
