Po petih letih v strogo varovanem britanskem zaporu Julianu Assangu grozi izročitev v ZDA.
Žvižgač Julian Assange, avstralski državljan in ustanovitelj WikiLeaksa, danes in jutri prestaja zadnje sojenje v procesu njegove izročitve Združenim državam, kjer bi lahko bil obsojen do 175 let zapora v popolni osamitvi.
Assange je leta 2006 ustanovil WikiLeaks, neprofitno platformo, na kateri so lahko žvižgači iz celega sveta anonimno objavljali tajne podatke, čigar razkritje je v interesu javnosti. Eden izmed teh žvižgačev je bila tudi Chelsea Manning, ki je leta 2010 z objavo 750.000 tajnih vojnih in diplomatskih dokumentov razkrila sistemsko nasilje in neprimerno ravnanje ameriške vojske na misijah v Iraku ter vmešavanje v notranje zadeve samostojnih držav.
Kmalu po objavi dokumentov je bil Assange obtožen na Švedskem (ne izdaje skrivnosti, ampak spolnega nasilja), ki je zahtevala njegovo izročitev. Da bi se izognil izročitvi, je Julian Assange leta 2012 vkorakal v ekvadorsko ambasado v Londonu, potem ko mu je ekvadorski predsednik Rafael Correa ponudil politični azil, in ambasada je bila njegovo zatočišče za naslednjih sedem let.
Leta 2019 je Ekvador po menjavi oblasti odvzel azil Assangu, londonska policija je vstopila v ambasado in izvedla aretacijo. Assange je bil poslan v izolacijo v strogo varovani zapor Belmarsh, uporabljan za tiste, ki so obravnavani kot največji sovražniki britanske države.
Zadnjih pet let je Assange tako preživel v strogo varovanem zaporu – medtem pa je bil v ZDA obtožen 17 kršitev po določilih protivohunske zakonodaje. Kot kriminalna dejanja se navajajo njegove aktivnosti z Wikileaksom, vključno s pridobivanjem, prejemanjem in objavljanjem informacij o vojni zločinih v Iraku in Afganistanu, širjenje informacij o zadrževanju in mučenju 780 muslimanskih moških in fantov v Guantanamo, ter za objavo diplomatskih dokumentov, ki nakazujejo vpletenost ZDA v menjave režima in nedemokratično dejavnost v drugih državah. Če bi bil spoznan za krivega, mu grozi do 175 let zapora.
Kršitve mednarodnega prava so v primeru Assangea resne in številčne. V Levici ostro nasprotujemo izročitvi Assanga Združenim državam in se zavzemamo za njegovo takojšnjo osvoboditev. Ne gre samo za enega človeka, ki je zadnje desetletje svojega življenja preživel v izgnanstvih, hišnih priporih in samicah. Gre za vprašanje svobode govora in tiska. Za vprašanje naše pravice do obveščenosti.
In za vprašanje, ali lahko najmočnejši oblastniki tega sveta počnejo, kar hočejo, brez posledic, saj zanje veljajo drugačna pravila.
Assange je simbol upora proti takemu svetu.
