V Sloveniji več kot tretjina samozaposlenih v kulturi živi pod pragom revščine. zni prekinejo delo, jim ne pripada enako bolniško nadomestilo, kot pripada drugim delavcem. Zato praviloma delajo tudi, ko so bolni. V Levici pred slovenskim kulturnim praznikom, 8. februarjem, z novelo Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK) predlagamo, da se zagotovi pravica do bolniškega nadomestila tudi samozaposlenim v kulturi.
Tretjina samozaposlenih v kulturi pod pragom revščine
Položaj samozaposlenih v kulturi je slab, posledice pa se kažejo na več ravneh. Tretjina samozaposlenih v kulturi s svojim prihodkom ne presega praga revščine.
Eno od področji, na katerem so samozaposleni v kulturi bistveno prikrajšani v primerjavi z zaposlenimi, je nadomestilo dohodka v času začasne zadržanosti od dela. Ker je dohodek samozaposlenih v kulturi, ki ne zaposlujejo drugih oseb, odvisen zgolj od njihovega osebnega dela, praviloma delajo tudi, ko so bolni. Če pa vendarle prekinejo delo, ostanejo brez dohodka, ob tem pa niso upravičeni niti do bolniškega nadomestila, kot so to drugi delavci.
Gre torej za ogroženo in ranljivo skupino prekarnih delavcev, ki je izpostavljena znatni stopnji tveganja revščine in socialne izključenosti, pri čemer ne gre zanemariti tudi posledic za njihove družinske člane in otroke.
Pomanjkljivo urejeno področje
Po sedanji ureditvi samozaposleni delavec v kulturi za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni, ki traja najmanj 31 delovnih dni, prejme od Ministrstva za kulturo dnevno nadomestilo, za delovne dni do vključno 30. delovnega dne bolezni, in sicer največ enkrat v letu.
Sedanja ureditev je pomanjkljivo urejena, saj dnevno nadomestilo ne pokrije večine bolniških odsotnosti, ampak zgolj dolgotrajne. Prav tako ne ureja zdravstvenega varstva samozaposlenih, ampak predstavlja tveganje zanj.
Pomanjkljivo urejeno področje zakonodaje je treba spremeniti. V Levici zato s spremembo četrtega odstavka 82.a člena ZUJIK predlagamo, da samozaposlenim v kulturi prizna pravica do bolniškega nadomestila od četrtega dne zadržanosti od dela pa do največ tridesetega dne, ko izplačevanje prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje, izplačuje Ministrstvo za kulturo. S spremembo bi se izboljšal status in omogočila enakopravnejši dostop do zdravstvene in socialne varnosti samozaposlenih v kulturi, v primeru bolezni in zadržanosti z dela zaradi bolezni.
Rešitev je bolniška za samozaposlene
V Levici že nekaj časa opozarjamo na problematiko samozaposlenih delavcev, ki ne zaposlujejo niti enega delavca. Gre za prisilne S.P-je, kjer se povsem izigrava delovno zakonodajo, zaposlene pa sili v prekarna delovna razmerja brez pravic. Rešitev je bodisi ukinitev tovrstnih S.P-jev, bodisi ureditev področja tako, da bodo iz teh delovnih razmerij (ki obstajajo de facto, ne pa de jure) izhajale tudi pravice. V Levici smo zato že leta 2017 predlagali spremembo zakonodaje, ki bi samozaposlenim, ki ne zaposlujejo delavcev omogočila bolniško nadomestilo od četrtega dne zadržanosti z dela dalje. Naš predlog ni dobil podpore, zato zdaj predlagamo rešitev, ki v trenutnem razmerju sil lahko pričakuje širšo politično podporo.
Ker ima veljavna ureditev negativne posledice za zdravje, socialno ekonomsko varnost samozaposlenih delavcev v kulturi, je v skupnem interesu urediti zdravstveno varstvo, tako da bodo vsi enakopravno varovani.
